Palestinska družina iz Gaze je prispela v Slovenijo, kot je na družbenem omrežju X zapisal Inštitut 8. marec. Sprejem štiričlanske palestinske družine v Slovenijo je bil domnevno omogočen na podlagi sklepa vlade in tretjega odstavka 51. člena Zakona o tujcih, ki “omogoča izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, če je to v interesu RS”.
Čeprav potezo predstavljajo kot humanitarni akt, se poraja vprašanje, ali je bilo dotično sprejemanje res v interesu Republike Slovenije. Slednje je aktualno zlasti v času, ko mnogi slovenski državljani sami niso deležni ustrezne socialne in gospodarske podpore.
Slovenija pod trenutno vlado pogosto poudarja svojo humanitarno držo, kar je očitno v primeru evakuacije palestinske družine iz Gaze. Pobudnica tega projekta je po poročanju N1 pediatrinja in humanitarka dr. Anica Mikuš Kos, pri tem pa so sodelovale tudi Vlada RS in nevladne organizacije, kar pojasnjuje dejstvo, da je novico delil tudi Inštitut 8. marec.
Palestinska družina iz Gaze je prispela v Slovenijo. 🧵
Njihov prihod je omogočila redka odločitev slovenske vlade. Ta je 25. aprila sprejela sklep na podlagi tretjega odstavka 51. člena zakona o tujcih, ki omogoča izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, če je to v interesu RS.— Inštitut 8. marec (@8Marec) May 30, 2025
Anica Mikuš Kos je družini ponudila streho nad glavo, kar je hvalevredno dejanje, vendar humanitarnost posameznikov ne more in ne sme nadomestiti odgovornosti države, da poskrbi za celostno integracijo tujcev. Poleg nastanitve družina potrebuje tudi zdravstveno oskrbo, izobraževanje, socialno podporo in druge storitve, ki jih financirajo slovenski davkoplačevalci. Vlada pri tem ni jasno opredelila, kako bo zagotovila te storitve in kdo bo nosil finančno breme.
Nejasen interes države
Tretji odstavek 51. člena Zakona o tujcih omogoča izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujcu, “če je to v interesu Republike Slovenije”. V tem primeru ni jasno, kako je sprejem palestinske družine povezan z nacionalnim interesom. Brez transparentne obrazložitve ostaja vtis, da vlada izkorišča pravno podlago brez jasne strategije ali dolgoročnega načrta. 51. člen zakona dopušča fleksibilnost pri sprejemanju tujcev, vendar bi morala vlada jasno opredeliti, kako takšne odločitve koristijo Sloveniji in njenim državljanom. Prav zato smo se v zvezi s tem obrnili na vlado, ki smo jih zastavili nekaj vprašanj. Med njimi je bilo tudi vprašanje o financiranju drugih storitev za sprejete tujce.
Slovenski državljani na stranskem tiru
Kritika sprejema palestinske družine se še dodatno zaostri ob dejstvu, da trenutna vlada pogosto zanemarja potrebe svojih državljanov. Socialne stiske, pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj, dolge čakalne vrste v zdravstvu in naraščajoči življenjski stroški so težave, ki pestijo mnoge Slovence.
Kljub temu vlada usmerja sredstva in pozornost v projekte, kot je sprejem tujih državljanov, in sicer brez jasnega načrta za financiranje in integracijo. Davkoplačevalci, ki že zdaj nosijo breme neučinkovitega zdravstvenega sistema in drugih javnih storitev, so upravičeno skeptični do dodatnih obveznosti, ki jih omogoča takšna politika.
Je to še ena izmed znanih zgodb?
Naj spomnimo, da je na koncu lanskega leta v Slovenijo prispelo deset poškodovanih otrok iz Gaze, in sicer na rehabilitacijo v URI Soča, kar so omogočili premier Robert Golob, ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon in nekdanji predsednik Danilo Türk. Sprva so prihod otrok predstavljali kot humanitarni projekt, vendar je sprožil kritike, saj naj bi tudi slovenski otroci potrebovali pomoč. Trije otroci in njihovi spremljevalci so zaprosili za azil, zatem so jih namestili v logaški azilni dom, dva (mati in otrok) pa sta izginila neznano kam. Javnost je razdeljena, saj nekateri menijo, da Slovenija služi kot vmesna točka za migracije v Evropo, namesto da bi nudila zgolj zdravstveno oskrbo.
Tanja Brkić