Po svetu in tudi v Sloveniji se vedno bolj, sploh med mladimi, širijo ideje liberalne kritične misli. To so ljudje, predvsem mladi, ki hodijo po svetu in sprejemajo vse migrante, homoseksualce, manjšine, subkulture in vere. Brezkompromisno pa zavračajo evropsko vrednostno središče, kljub temu da se ponašajo z odprtostjo do vseh.
Seveda je tovrstno obnašanje najbolj razširjeno v Združenih državah Amerike, kjer se je tistih, ki za vsako ceno zagovarjajo “liberalno” agendo, že prijelo ime libtards (liberal retards – liberalni zaostaleži). To so ljudje, večinoma mladi, ki se domnevno borijo za odprt, topel in sprejemajoč svet, hkrati pa imajo nabor besed (rasist, fašist, homofob, islamofob etc.), s katerimi so pripravljeni ožigosati kogarkoli, ki se ne strinja z njimi.
Borba za enoumje pod zastavo sprejemanja drugačnih
Vedeti moramo, da se v ameriški različici “svobodno mislečih” združuje cel kup ideologij. Ideologija družbenega spola, feminizem, družbeni marksizem, supremacizem in druge sektaške ideologije. Te imajo sicer različne pristope in agende, a cilj ostaja isti. Popolno uničenje evropskega (tudi Amerika temelji na kulturi Evrope) vrednostnega središča. To je uničenje idealov grške filozofije, rimskega prava in judovsko-krščanske etike in morale.
Mit o kritičnem mišljenju in diplomi kot garantu znanja
Seveda se vse skupaj začne s šolskim sistemom. Morda ste tudi sami večkrat slišali, predvsem iz ust levičarskih trobil ali pa opranih mladih nadebudnežev, da potrebujemo več kritično mislečih ljudi. To je seveda res, a kaj ko so kritično misel že davno tega privatizirali in monopolizirali levičarji. V Ameriki so to zeleni liberalni multikulturalisti, v Sloveniji pa marksistično-feministični multikulturalisti. Kritično misleči so v Sloveniji le tisti, ki zagovarjajo socializem, ki se borijo za pravice raznoraznih spolnikov in ki sprejemajo migrante z odprtimi rokami. Vsi ostali pa so zaostali kmetavzarji, ki brez možganov sledijo kot ovce svojim duhovnim ali političnim pastirjem.
A kaj, ko je ravno obratno. “Kritično misleči” posamezniki so že na gimnazijah in fakultetah prepričani v absolutno veljavnost svojega mišljenja, ki je spretno manipulirano in usmerjano. Na koncu dobite cel kup diplomiranih idiotov, ki skandirajo parole, “furajo” alternativo, sprejemajo migrante in homoseksualce, nimajo pa posluha za drugačne (zanimivo, saj se ponašajo ravno s sprejemanjem drugačnih). Slovensko šolstvo ustvarja diktaturo “kritičnih mislecev”, diplomiranih idiotov, ki so popolnoma vodljivi in popolnoma odvisni od države.
Najprej ustvariš pošast, nato pa jo izpustiš iz kletke
Ti ljudje, ki jih omenjam v prejšnjem odstavku, zapustijo šolski sistem s tremi predpostavkami. Da so večvredni (zaradi izobrazbe), da drugače misleči ne razumejo prave stvarnosti (prepričani so v svoj absolutni prav) in z imperativom, ki so jim ga vcepili profesorji, to je, da morajo biti – kot kritični misleci – družbeno aktivni.
“Kritični misleci” pa se, vsaj kolovodje, do svojih srednjih let prekladajo po raznih študentskih klubih, alternativnih družbenih “scenah” ali državno financiranih društvih. Na vsake toliko se, če se izrazim malo slikovito, napol nagi zavijejo v žico in protestirajo. Temu pravijo kultura in družbeno udejstvovanje, leve vlade pa, ki spodbujajo kulturo diplomiranih idiotov, to plačujejo. Samo da je proti kristjanom, konservativcem, članom SDS, drugim desnim strankam in gibanjem ali po domače – da je proti evropskim vrednotam.
Večina “kritičnih mislecev” se zaposli v javni upravi
Zanimiva je tudi statistika, da država, ki vzgoji takšne ljudi, le-te rada zaposluje. Pri 1200 evrih neto plače so celo življenje tiho in ubogljivi. Imajo vse socialne pravice, sem pa tja kaj postrani zaslužijo v kakšnem alternativnem državno sponzoriranem društvu, na vsake toliko gredo na bolniško in seveda imajo ob hudi “obilici” dela čas za svoje najljubše stvari. Za proteste, kavice in za “shopping”. Najbolj pomembno oblastnikom, ki to debilnost financirajo, pa je, da vedno volijo levo. Ne zaradi programa, ampak zato ker vedo, da bodo v primeru menjave politične klime najbrž odleteli z delovnih mest. Ne zanima jih blagostanje države, proračun pa še manj. Kajti na koncu dneva ni pomembno, če živiš pod smreko, ampak to, da imaš kritično mišljenje. Tudi tega so jih naučili v šoli.
76 let družbenega inženiringa se močno pozna
Ko se danes ozremo na slovensko družbo, nam je kdaj kar slabo od vse politične korektnosti. A glej ga zlomka, ko gre ta korektnost samo v eno (levo) smer. Ko novinarka levičarskega trobila Dnevnik napiše, da je treba vse člane SDS pobiti, je to mnenje. Ko se na podlagi podatkov nekoga označi za nekdanjega člana Udbe, pa je to sovražni govor. Zakaj?
Monopol nad tem, kdo uporablja sovražni govor, ima pri nas Svet za sovražni govor (konstrukt levice za diskreditacijo političnih nasprotnikov), zadnjo besedo pri obravnavi migrantov in tujcev in multikulture ima Mirovni inštitut (ki bo mir dosegel, a prek “trupel” svojih nasprotnikov). Omeniti velja tudi nekaj tisoč proračunsko financiranih “kulturnih” društev, ki so v pripravljenosti, da skočijo, ko bo treba spet organizirati kakšno zadrogirano vseslovensko vstajo (seveda se ta ne bo zgodila v času levih vlad, ne glede na stanje v državi). Ob tem pa režimu pomagajo še varuhinja človekovih pravic, računsko sodišče, informacijski pooblaščenec in ne pozabimo na pravosodje.
Prihaja naš čas
Prav je, da po 25 letih samostojnosti tiha večina dobi svoj glas. Da se vsi tisti, ki so leta prenašali vsegliharstvo ljubljanske “kritično misleče” srenje, dvignejo in povejo, da imajo dovolj. Da tisti, ki delamo, ne bomo več plačevali 200.000 privilegirancev v javni upravi in raznih društvih, ki ohranjajo levico na oblasti. Da je dovolj politike “kritičnih mislecev” in diplomiranih idiotov, dovolj sistema, v katerem uspešni “umrejo” ali gredo na tuje, povprečni pa cvetijo v “zlati” sredini med uspehom in revščino. Dovolj je izkoriščanja delavcev za propagando levice (kdo od levih politikov je kdaj delal v tovarni in kdaj se je leva vlada že kaj poznala zaposlenim v privatnih podjetjih). Dovolj je diktature “intelektualnega” enoumja, ki našo državo potiska v stare svinčene čase, ko je bilo baje dobro, samo da je bilo.
Taka atmosfera ustvarja okolje, v katerem je dobra ideja poteptana, podjetniška žilica “prerezana”, dosežki ničvredni in trud brez smisla. Potrebujemo pa okolje, v katerem bo posameznik na prvem mestu. Kjer bo uspešnost ideal, trud poplačan in kjer bodo dosežki prepoznani. Čas je, da se Slovenci po 76 letih prebudimo iz zimskega spanca, nehamo razmišljati o socialnih piškotkih in podpori države, ampak s svojim uspehom iz te države naredimo, kar bi morala biti. Raj pod Triglavom, kjer živijo dobri ljudje.
A. R.