Ko je Robert Golob najavil vstop v politiko, je sejal rožice v smislu, da bo prinesel potrebne pozitivne spremembe, a realnost je vse prej kot taka. Slovenija je namreč pod vlado Roberta Goloba dosegla zgodovinsko dno po zaznavi korupcije, je razkrilo letošnje poročilo nevladne mednarodne organizacije Transparency International za leto 2022.
Spomnimo. Z doseženimi 56 točkami je Slovenija nazadovala za pet točk, kar pomeni, da ta vidno zaostaja za evropskim povprečjem. Večina od 180 držav sveta v zadnjih desetih letih ni napredovala, ko je govora o boju proti korupciji. Več kot dve tretjini držav je bilo ocenjenih z manj kot 50 točkami. Država, ki nima sledu korupcije, bi sicer prejela 100 točk, država, ki velja za izjemno koruptivno, pa 0 točk.
Danska z 90 točkami, Finska z 87 točkami in Nova Zelandija z 78 točkami so se uvrstile na sam vrh, na dnu pa so pristale: Južni Sudan (13), Sirija (13) in Somalija (12). Slovenija se je s 56 točkami uvrstila na 41. mesto, ki si ga deli skupaj z Italijo, Gruzijo in Češko. Za primerjavo: Pred desetimi leti smo po poročanju MMC dosegli 61 točk, pred petimi pa 57 točk.
Pri 64 točkah se je ustavila povprečna ocena Indeksa zaznane korupcije za leto 2022, pri 67 točkah pa povprečna ocena OECD. Poleg Slovenije so zgodovinsko najnižjo raven indeksa zasedle tudi: Ciper, Madžarska, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Malta, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo.
V času, ko je odjeknila novica o poraznem rezultatu pri zaznavi korupcije v državi, je predsednica Transparency International Slovenia Neža Grasselli izpostavila, da so ugotovitve zaskrbljujoče, in napovedala, da če “vsakokratni odločevalci še naprej ne bodo izvajali ničelne tolerance do korupcije, se bo trend nadaljeval”. Po njenih besedah prav vsakdo lahko “doprinese svoj del k večji integriteti v družbi tudi s tem, da zahteva to ničelno toleranco od odločevalcev”.
Če bi bila oblast leva, bi vest precej bolj odmevala
Kot smo lahko letos opazovali, zgodovinsko slab rezultat ni kaj veliko odmeval v osrednjih medijih. To pa seveda ne preseneča, saj so ti tradicionalno naklonjeni levim vladam. Ti pa so konec koncev tudi pomagali izvoliti aktualno oblast. “Kakšni naslovi bi to bili, če vlada ne bi bila leva,” je v zvezi s tem komentiral prvak največje opozicijske stranke SDS in nekdanji premier Janez Janša. V času, ko je vlado vodil on, namreč skoraj ni minil dan, ko ne bi mediji tako ali drugače udrihali čez oblast, katere zamenjavo so si tako goreče želeli.
Sedaj so celo centri moči po katastrofalnem vodenju, ki ne prinaša nobenih rezultatov, temveč le slabše življenje in draginjo, ugotovili, da je vrag vzel šalo in da z Golobom ne morejo več naprej, saj ta ruši tisto, kar so sami gradili več kot tri desetletja. A ti si seveda ne želijo volitev, saj želijo imeti nekoga, ki je ubogljiv, da bi lahko še naprej izpolnjevali lastno agendo. Da bi bilo nekaj takega v škodo ljudi, je seveda več kot jasno, saj bi s tem ustoličili izbranca, ki pravzaprav ni dolžen volivcem izpolnjevati obljubljenega, saj jim ta ni na volitvah nič obljubil.
Ž. N.