“Slovenija ni obsodila socialistične revolucije, glede vrednot je ostala pretežno v prejšnjem sistemu,” je bil komentar poznavalca in intelektualca dr. Žige Turka ob dejstvu, da je Slovenija med članicami EU napredovala počasneje kot druge države, tudi tiste, ki so bile ob vstopu na nižji ravni povprečne razvitosti.
1. maja 2004 je Slovenija skupaj z devetimi drugimi državami srednje in vzhodne Evrope postala polnopravna članica Evropske unije. To je pomenilo peto in največjo, pa tudi najbolje pripravljeno širitev Evropske unije. A čeprav je članstvo v Uniji prineslo velike priložnosti, se zdi, da jih Slovenija ni učinkovito izkoristila.
V dveh desetletjih je Slovenija zmanjšala razliko do povprečne razvitosti v Evropski uniji za zgolj tri odstotne točke, poroča državni medij. Države višegrajske skupine so, čeprav so imele slabši začetni položaj, zmanjšale zaostanek za 16 odstotnih točk, medtem ko so baltske države zmanjšale zaostanek celo za tretjino.
Slovenija napredovala počasneje kot Češka
Po zadnjih podatkih Eurostata, Češka in Slovenija dosegata 91 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije. Poudariti je treba, da je bila Češka ob pristopu k EU na ravni 75 odstotkov povprečne razvitosti Unije, medtem ko je bila Slovenija na ravni 88 odstotkov. To pomeni, da je bila Češka ob vstopu v EU nekoliko manj razvita od Slovenije. Kljub temu je Češka v naslednjih letih dosegla hitrejši napredek in zmanjšala zaostanek za povprečjem EU, medtem ko je Slovenija napredovala počasneje.
Slovenske vrednote so vrednote prejšnjega sistema
Nekdanji “superminister” Žiga Turk meni, da je zadeva “zelo preprosta“. Po njegovih besedah je tako zato, “ker Slovenija ni obsodila socialistične revolucije, glede vrednot pa je ostala pretežno v prejšnjem sistemu“. Kot je zapisal na X, meni, da “prevladuje miselnost, ki ima podjetnike še kar za razredne sovražnike in ki nikoli ni obsodila nasilnega uničenja kapitalističnega sistema v zavetju 2. svetovne vojne”.
Povprečna razvitost drugih članic Evropske unije je odvisna od različnih dejavnikov vključno z gospodarsko strukturo, stopnjo razvitosti infrastrukture, stopnjo izobraženosti prebivalstva, politično stabilnostjo in drugimi faktorji, predvsem pa igra veliko vlogo tudi sama naravnanost vlade in njene vrednote. “Poglejte, kdo je vodil vlado dve tretjini časa v tem obdobju in našli boste krivca za te porazne statistike. #RezultatTranzicijskeLevice” je ob tem poudaril Andrej Poglajen, državni svetnik Republike Slovenije in podžupan občine Idrija.
Na vladni spletni strani je o članstvu v EU zapisano, da poleg številnih koristi članstvo prinaša tudi odgovornosti: “Skupaj z drugimi 26 državami članicami si moramo še naprej prizadevati, da Evropa ostane povezana entiteta z različnimi tradicijami in jeziki, ki pa jo vežejo skupne vrednote, kot so demokracija, svoboda in socialna pravičnost.”
A zapisano je daleč od tega, čemur smo priča danes, čeprav je Tanja Fajon obljubila, da se bo Slovenija približala jedrni Evropi in s tem tudi njenim vrednotam. Od tega se namreč močno oddaljujemo. Kaj dela slovenska vlada, da bi ohranila tradicijo, jezik in kulturo? V slovenske šole uvaja tuje jezike in kot po tekočem traku sprejema migrante. Naklonjenost vlade socialističnemu režimu in vrednotam režima, ki so nasprotno od režima, ki ga spodbuja in pelje Evropska unija, je močno vplivalo tudi na slabši razvoj Slovenije.
Najhitreje napredujejo baltske države
Nekatere članice EU so ob vstopu imele nižjo razvitost kot Slovenija, vendar so danes bolj razvite. Med te države spadajo na primer Španija, Portugalska in Grčija. Te države so v preteklosti dosegle hitrejšo gospodarsko rast in napredek po vstopu v EU ter so danes z doseganjem višjih stopenj razvitosti prehitele Slovenijo. Poleg tega so nekatere države, ki so imele ob vstopu v EU enako ali nižjo razvitost kot Slovenija, danes bolj razvite. To vključuje države, kot so Češka, Slovaška in baltske države (Litva, Estonija, Latvija), ki so dosegle hitrejšo gospodarsko rast in izvajale učinkovite reforme, ki so jih približale povprečni ravni EU.
Torej je nedvomno Slovenija kljub boljšemu izhodišču dosegla precej skromen napredek, medtem ko so bile druge države, ki so se pridružile EU istočasno kot Slovenija, uspešnejše.
T. B.