Kot starejši državljan Slovenije, Slovenec, opazujem nasilje na vsakem koraku! Začnem lahko na cesti! Zaradi dela se veliko vozim po lokalnih in državnih cestah! Ker se mi ne mudi in se držim omejitev hitrosti, sem deležen vseh vrst neprijaznih »opozoril« – od svetlobnih znakov, hupanja do kazanja dvignjenih sredincev! Nekaj podobnega se dogaja na cestnih križiščih ob prometnih konicah, ko vozniki, ki vidijo, da promet ne teče, vseeno zapeljejo v križišče in s tem zaprejo pot voznikom, ki vozijo v drugi smeri. Temu sledi vsesplošno hupanje in geste, ki drugemu šoferju kažejo, kako je nor!
Ko opazujemo dogajanja na nacionalni radioteleviziji, smo videli nasilni vdor na sejo programskega sveta, pospremljen s transparenti, na katerih je bilo veliko sovražnih besed! Pred kratkim smo imeli priložnost znova videti podoben vdor nekaterih predstavnikov medijev v osrednjo informacijsko oddajo!
Vsakodnevno smo priče brezobzirnosti, nespodobnosti, nesramnosti nekaterih politikov, ki so v vlogi govorca sposobni le žalitev, podpihovanja sovraštva, diskreditacij, pogosto so sposobni celo laži! Nekaj podobnega se dogaja tudi na drugih področjih, tudi v zdravstvu, tudi v medicini! Zakaj tako? Ali nasilje daje rezultate? Odgovor je jasen – DA! Poglejmo samo vojno v Ukrajini! Ob tem, ko se svet zgraža, je povsem očitno, da imajo ob vseh aktivnostih proti Rusiji vsi vodilni svetovni politiki figo v žepu! Zaradi lastnih interesov! A ljudje, možje, žene in otroci, umirajo in vsi smo čedalje bolj stisnjeni v kot! Do kod še? Ali nismo pred drugo svetovno vojno imeli nekaj podobnega? Da, nasilje se izplača!
Dogajanje na cestah kaže našo splošno nestrpnost, to, da vsak od nas gleda le nase, ne zanima nas, kaj bomo povzročili drugemu! In država, prometna policija, čeprav se to dogaja vsakodnevno, ne reagira! Postavijo se ob ceste, kjer so že na daleč vidni, na križiščih ob prometnih konicah jih ni! Prepričan sem, da bi vzgoja, čeprav tudi s kaznimi, prinesla nekaj sprememb!
Zakaj novinarji RTV SLO, ki vodijo Dnevnik, Odmeve, informativni program, in njihovi uredniki niso niti z besedo problematizirali »nasilja« svojih kolegov? Ali si lahko zamislimo, kaj bi se zgodilo, če bi skupina drugače mislečih na RTV SLO, dovolim si zapisati iz »desnice«, naredila enako? Kaj menite, da bi samoiniciativno poročala g. Bergant ali ga. Staričeva?
Kot sem že zapisal, se nekaj podobnega dogaja tudi med nami zdravniki! Izvedba konferenc morbidity-mortality (to so sestanki, na katerih se obravnavajo zapleteni bolniki, tudi taki s slabo prognozo zdravljenja oziroma taki, ki so umrli) je otežena, ker vsak od nas vse jemlje kot osebni napad! Žal marsikje še nismo sposobni razprave, v kateri ne bi prišlo obtoževanja, diskreditacij in s tem povzdigovanja samega sebe! Da, tudi to je nasilje!
prim. Janez Remškar, dr. med.