Švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) je objavil lestvico svetovne konkurenčnosti za leto 2023, kamor se je Slovenija med 64 državami uvrstila na 42. mesto. Danska je ohranila položaj na vrhu lestvice, rezultat Slovenije pa je slabši kot lani, saj smo padli za štiri mesta. Področja infrastrukture in vladne ter poslovne učinkovitosti so tista, kjer je bilo mogoče zaznati občutne padce.
V analizo, osnovano na statističnih podatkih in anketah, je bilo vključenih 235 različnih kazalnikov (statistični kazalniki so predstavljali dve tretjini, tretjino pa anketiranje), sodelovalo pa je skupno 64 držav. Po poročanju STA je pri anketnih kazalnikih sodelovalo tudi 100 naših menedžerjev v manjših, srednjih in velikih podjetjih. Inflacija, geopolitična tveganja, spremembe preskrbovalnih verig s surovinami in energenti in izgube tradicionalnih trgov so bili ključni dejavniki.
Danski, ki prednjači na lestvici, sledijo Irska, Švica, Singapur in Nizozemska. Največji naskok med prvimi petimi državami na lestvici je uspel Irski, ki se je povzpela za kar devet mest. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja poudarja, da je tako predvsem na račun neposrednih ameriških investicij v državi. Slovenija se uvršča med 21 držav, ki so letos največ izgubile. Od tega je kar 17 evropskih držav (največji padec so doživele Latvija, Nemčija, Luksemburg, Madžarska in Velika Britanija). Uvrstitev iz lanskega leta sta poleg Danske obdržali tudi Španija in Italija, osem držav pa je bilo po navedbah MMC-ja takih, ki so uvrstitev izboljšale (Belgija, Irska, Poljska, Češka, Portugalska, Turčija, Nizozemska in Romunija). “Na konkurenčnost regij, držav in podjetij je vplival preplet geopolitičnih tveganj – še najbolj ukrajinsko-ruska vojna –, izgube tradicionalnih trgov, inflacije ter preskrbovalnih verig s surovinami in energenti. Ključno vlogo so odigrali institucionalni okviri in dobri izobraževalni sistemi,” je povedal Stanovnik.
Zdrs pri gospodarski uspešnosti kot posledica visoke inflacije
Gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura so sklopi, s katerimi je po besedah Sonje Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja opredeljena nacionalna konkurenčnost. Pri gospodarski uspešnosti je Slovenija zdrsnila za osem mest na 34. mesto. Uršičeva pravi, da je več razlogov za tovrstni padec. Kot glavni razlog je izpostavila visoko inflacijo, ki je v lanskem letu znašala 8,8 odstotka, leto pred tem pa je bila ta 1,9-odstotna. Za tri mesta je naša država nazadovala na področju vladne učinkovitosti in se s tem uvrstila na 45. mesto. Med letoma 2018 in 2020 smo sicer na tem področju beležili izboljšanje na račun izboljšanja javnih financ. Slednje pa predstavljajo razlog za padec, ki smo mu priča letos.
Za tri mesta smo nazadovali na področju poslovne učinkovitosti in pri infrastrukturi (na 46. in 36. mesto). Največji padec smo zabeležili na področju tehnološke infrastrukture in osnovne infrastrukture, izpostavlja Mateja Drnovšek z ljubljanske ekonomske fakultete, na področju izobraževanja ni videti kakšnih sprememb, je pa mogoče videti majhno izboljšanje pri znanstveni infrastrukturi.
Pred državo kup izzivov
Pred našo državo je več izzivov na vseh področjih. Pri tem raziskovalci še posebej izpostavljajo “pospešitev investicijskega cikla, povečanje realne rasti produktivnosti, ki je glede na povprečje EU prenizka, ter spremembo poslovnih modelov v podjetjih”. Tveganja na področju javnih financ, potrebne ukrepe za zmanjšanje stopnje inflacije ter ukrepe na področju zdravstvene reforme so poudarili na področju vladne učinkovitosti. Stanovnik meni, da je nujno tudi učinkovito izvajati Načrt za okrevanje in odpornost, zmanjšati obdavčitve stroškov in izboljšati poslovno okolje tudi na področju zaposlovanja tujih državljanov.
Kadrovski deficit predstavlja enega največjih izzivov na področju poslovne učinkovitosti, problematična pa ostajata tudi usposabljanje zaposlenih in njihova motivacija. Stanovnik je na področju infrastrukture opozoril na nujo po naložbah v železnice in energetske projekte, izpostavil pa je tudi vprašanje letalske povezljivosti naše države. “Vprašanje je seveda, ali je upravičeno, da gre Slovenija v ustanovitev novega lastnega domačega letalskega prevoznika. To je zdaj vprašanje natančnih analiz, da ne bi šli v neko spet potopljeno investicijo,” je sicer še ob tem pristavil.
Rok Capl, v. d. direktorja Javne agencije Spirit Slovenija, pravi, da je ključnega pomena, da slovenska podjetja razpolagajo s podatki, ki odražajo “naš položaj na mednarodnem trgu in konkurenčnost na samem trgu”. Po besedah Capla informacije, ki jih razkrivajo raziskave, kot je ta, niso pomembne le za nas, ampak tudi za druge države, in tudi vlado kot tako. “Njihovi izsledki nam pomagajo pri oblikovanju programov in same politike na tujih trgih, ki spodbujajo konkurenčnost, inovacije in trajnostni razvoj naše države,” je jasen.
Ana Horvat