Pod Janševo vlado črpali evropska sredstva nadpovprečno dobro, sedaj ne izpolnjujemo niti enega pogoja

Datum:

Slovenija je v letu 2021 nadaljevala s črpanjem evropskih sredstev in je bila že štiri odstotne točke nad povprečjem EU, potem pa je očitno šlo nekaj narobe. Uradna statistika Evropske komisije namreč kaže, da Slovenija še ni izpolnila nobenega od reformnih mejnikov, ki so med pogoji za financiranje načrta za okrevanje. Ni kaj, vlada dela dobro – sploh sedaj, ko ima 20 ministrov.

“To je uradna statistika Evropske komisije, po kateri Slovenija še ni izpolnila nobenega od reformnih mejnikov, ki so med pogoji za financiranje načrta za okrevanje,” je zapisal na Twitterju dopisnik Dela Peter Žerjavič in dodal, da so v težavah tudi številne druge države, črpale še niso niti petine sredstev. Neizpolnjene mejnike oziroma cilje imajo tudi države, kot so Nemčija, Nizozemska, Avstrija in Švedska – vendar pa omenjene države že leta 2020 v času pogajanj o 800-milijardnem svežnju niso bile posebno zainteresirane za hitro financiranje.

Že sredi avgusta 2022 so mediji poročali, da je Slovenija pri črpanju sredstev od aprila – torej le v štirih mesecih – padla s 4. na 11. mesto med vsemi državami članicami EU pri absorpciji ESIF skladov 2014–2020. Razvidno je bilo, da absorpcija v Sloveniji najbolj zaostaja za povprečjem EU pri Kohezijskem skladu, kjer gre zlasti za sofinanciranje večjih infrastrukturnih projektov na področju okolja, prometa in energetike. Videti pa je bilo tudi, da je bilo leto 2020 prvo leto v programskem obdobju 2014–2020, ko se je Slovenija uspela prebiti v povprečje EU-27 in je bila od takrat pri absorpciji sredstev nadpovprečna, je pisal Slovenec.

Foto: zajetje zaslona/ec.europa.eu

Ena od ključnih značilnosti Sklada za okrevanje in odpornost je njegova narava, ki temelji na uspešnosti, najdemo zapisano na spletni strani ec.europa. Sredstva RRF se izplačajo, ko države članice zadovoljivo izpolnijo ključne korake pri izvajanju reform in naložb, vključenih v načrte za oživitev in odpornost. Te ključne izvedbene korake imenujemo mejniki in cilji. Mejniki predstavljajo kvalitativni korak implementacije, cilji pa kvantitativni korak implementacije. Mejniki in cilji, ki jih mora doseči vsaka država članica, so določeni v izvedbenem sklepu Sveta. Da se mejniki in cilji pokažejo kot zadovoljivo izpolnjeni, bi morale države članice dokončati ustrezne korake reform in naložb ter poslati ustrezna dokazila Evropski komisiji, ki bi morala dati pozitivno oceno.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Janković za islamsko skupnost zrihtal zemljišče in vihtel lopato

Ko je Zoran Janković leta 2015 zavihtel lopato za...

[Intervju] “Če bo sedanji župan dobil še en mandat, je duša Ljubljane izgubljena …”

"Prihajajoče županske volitve v Ljubljani bodo pokazale, ali smo...

Verni princ rešil številne nerojene otroke

Dedni knez Alois von und zu Liechtenstein je prvič...

Tranzicijska levica spet juriša pod totalitarno rdečo zvezdo

Dogajanje ob državni proslavi ob dnevu suverenosti in 35....