Slovenija je na lestvici konkurenčnosti dosegla najnižjo uvrstitev v zadnjih petih letih. Ob tem gospodarstveniki, zbrani v Gospodarski krog, opozarjajo, da bo Slovenija “brez koraka naprej prihodnje leto še nazadovala”. Predstavniki gospodarstva so se odzvali dan po tem, ko je Robert Golob v državnem zboru zavajal, češ, kako dobro gre Sloveniji v času njegovega vladanja.
Evropska komisija je že maja napoved gospodarske rasti Slovenije za letos znižala z 2,5 na 2,0 odstotka, pred dnevi jo je Banka Slovenije znižala z 2,2 na 1,3 odstotka. Na prejšnji teden objavljeni lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD pa je Slovenija zadržala svojo lansko uvrstitev na 46. mestu. Vendar gre za najnižjo uvrstitev Slovenije v zadnjih petih letih.
Opozorila gospodarstva
Predstavniki Gospodarskega kroga, ki združuje 17 gospodarskih organizacij, zato poudarjajo nujnost ukrepov za večjo inovativnost, hitrejšo digitalno in zeleno preobrazbo, davčno razbremenitev dela, odpravo birokratskih ovir in boljše upravljanje javnih storitev. Ključni so tudi zagon kapitalskega trga, privabljanje tujih investicij in stabilno zakonodajno okolje. Potrebna je dolgoročna strategija za dvig konkurenčnosti, nadgradnja pokojninskega sistema in boljše upravljanje domačega kapitala. V ospredje postavljajo tudi krepitev ekonomske odpornosti, vključno s prehransko in energetsko suverenostjo. Predstavniki gospodarstva so izpostavili tudi potrebo po oblikovanju nove dolgoročne strategije za dvig mednarodne konkurenčnosti in večjo vključenost gospodarstva v oblikovanje politik.
Med ključnimi težavami oz. izzivi še naprej izpostavljajo nizko produktivnost, visoko davčno obremenitev dela, energetsko negotovost, togost delovnopravne zakonodaje, administrativno zapletenost in pomanjkanje delovne sile.
Izgubljenih let ne bo mogoče nadomestiti
V imenu Gospodarskega kroga so prejšnji teden stanje v gospodarstvu predstavili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) in Slovensko-nemške gospodarske zbornice. V GZS so opozorili, da že ves čas “opozarjajo in podajajo predloge, kako izboljšati poslovno okolje na najpomembnejših segmentih delovanja podjetij, kjer slovensko gospodarstvo nikakor ni konkurenčno”. To zdaj rezultati lestvice konkurenčnosti IMD znova potrjujejo. Tibor Šimonka, predsednik GZS, je ob tem poudaril: “Če že drugo zaporedno leto ne bomo dosegli pričakovane gospodarske rasti Slovenije med 2 in 2,5 odstotka, bo to pomenilo izgubljeni leti, ki ju ne bomo mogli nadomestiti.”
Predlogi ukrepov, vlada je gluha
Za povečanje konkurenčnosti GZS predlaga pet sklopov ukrepov. Na področju davkov in prispevkov moramo razbremeniti delo, tako za podjetja kot zaposlene je treba dolgoročno zmanjšati davčni primež. Po vzoru drugih evropskih držav so vlado pozvali k pripravi ukrepov za blažitev cen energije vsaj za energetsko intenzivna podjetja, ki so v industriji materialov. Na področju investicij v gospodarstvo je treba okrepiti investicije v podjetniškem sektorju. Pospešiti je treba digitalni prehod, povečati inovacijsko učinkovitosti, kakovost javnih storitev z vpeljavo sodobnih metod upravljanja ljudi in nagrajevanja. Vlado so pozvali k zmanjšanju nesorazmerne birokracije in k temu, da s konkretnimi ukrepi pospeši dolgotrajne postopke umeščanja v prostor, izdaje različnih dovoljenj ipd. Na področju trga dela predlagajo ukrepe za povečanje motivacije nezaposlenih za vrnitev na trg dela, spodbujanje podaljševanja aktivnosti starejših, ki zmorejo in želijo delati več, ter pospešitev postopkov zaposlovanja tujcev, kjer primanjkuje domačih zaposlenih.
Padec predelovalne in industrijske proizvodnje
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je izpostavil, da je sosednja Avstrija ohranila 26. mesto, Madžarska je napredovala za šest mest. Nemčija kot najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica je svojo pozicijo izboljšala za pet mest in se uvrstila na 19. mesto. Dejal je še, da “podatki o dinamiki industrijske proizvodnje v Sloveniji kažejo, da je ta precej šibka od začetka energetske krize v letu 2022, hkrati pa zaostaja za navadnim povprečjem držav EU-27. Od povprečne ravni v letu 2021 je bila aprila letos v Sloveniji nižja za 1,6 odstotka, pri povprečni državi EU-27 pa je bila višja za 3,3 odstotka”. “V nasprotju z EU-27, kjer se je industrijska proizvodnja v zadnjem četrtletju v povprečju nekoliko povečala, se je v Sloveniji še dodatno znižala,” je dejal Ivanc.
Industrijska proizvodnja stagnira
V zadnjih 12 mesecih je industrijska proizvodnja stagnirala. Močneje je upadla v 9 skupinah dejavnosti, predvsem tistih, ki so vezane na industrijo kompleksnih strojev in avtomobilov, gradbeništvo ter dejavnosti z velikim pomenom stroškov dela v dodani vrednosti. Okrepila se je le pri električnih napravah, oblačilih, kovinah in kemičnih izdelkih, pri čemer je okrevanje pri zadnjih dveh povezano tudi z velikim krčenjem proizvodnje v času vrhunca energetske krize. Ivanc je še dejal, da se “kazalnik razpoloženja v predelovalni dejavnosti tudi v maju še ni okrepil in je bil nižji kot v povprečni državi EU-27, kar ne kaže na izboljšanje stanja v drugem kvartalu letošnjega leta”. Dodal je, da je padec bruto domačega proizvoda v 1. četrtletju v največji meri odraz padca v predelovalni dejavnosti, kjer se je v tem obdobju realna dodana vrednost skrčila za 2,5 odstotka. “Če bi se ponovilo še eno slabo četrtletje, bi to lahko že vodilo v dvig stroškov zadolževanja in rebalans proračuna, ker bi bili korespondenčni davčni prilivi iz naslova upočasnjene gospodarske dinamike nižji od zdaj predvidenih,” je zaključil glavni ekonomist GZS.
Gospodarstvo hromijo tudi visoke bolniške odsotnosti
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) še dodatno opozarjajo, da bolniške odsotnosti hromijo gospodarstvo. Obseg bolniških odsotnosti se iz leta v leto povečuje in gospodarstvu povzroča ogromne težave. Gospodarstvo zaradi tega izgubi dobrih 18 milijonov delovnih dni letno.
Po statističnih podatkih se Slovenija glede na delež bolniških odsotnosti uvršča v vrh držav EU. Vsak dan zaradi bolniškega staleža manjka na delovnem mestu več kot 56.000 zaposlenih, povprečno število bolniških dni znaša 21,6 delovnega dneva na zaposlenega letno, stroški nadomestil za bolniško odsotnost pa so se v zadnjem desetletju nekajkrat povečali. Obrtniki in podjetniki to povečanje še posebej občutijo zadnje obdobje. Rezultati bi lahko bili veliko boljši, če bi se vlada bolj odzivala na zbornične predloge in pripombe.
Vida Kocjan