Predsednik vlade Robert Golob je napovedal posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v Natu, kar je sprožilo burne razprave o strateških posledicah. Kritiki, vključno z opozicijo in stroko, menijo, da gre za populistično potezo, ki ogroža nacionalno varnost, mednarodni položaj in stabilnost regije. Številni tudi izpostavljajo, da je izvedljivost referenduma pravno vprašljiva.
Janez Janša, predsednik SDS, je novico najprej komentiral z ironijo: “Posvetovalni bo premalo. Glede na vašo današnjo razpravo bi morali malodane napovedati vojno ZDA. V prvi bojni vrsti pa UKZ, Vonta in Grgurevič – na čelu mogočne parade ponosa”. Na družbenem omrežju X je poudaril tudi pravne ovire, ki jih koalicija ne bo mogla preseči.
Članstvo v Natu namreč temelji na ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe, ki jo je državni zbor potrdil z dvotretjinsko večino skladno s 3.a členom Ustave RS. Izstop bi zahteval enak postopek – dvotretjinsko večino v državnem zboru –, kar trenutna koalicija nima. “Zato brez panike, Slovenija ne bo izstopila iz Nata. Kar pa ne pomeni, da ni treba razpravljati o tem, kako in koliko racionalno porabiti za obrambo,” je dejal Janša.
Slovenija je formalno postala članica @NATO z ratifikacijo mednarodne pogodbe, ki jo v skladu s 3.a členom Ustave RS sprejme @Drzavnizbor z 2/3 večino.
Golobova koalicija nima 2/3 večine v DZ za njen preklic, zato brez panike. 🇸🇮 ne bo izstopila iz NATO. Kar pa ne pomeni, da ni… pic.twitter.com/wh959g2Y7C
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 5, 2025
Odgovoril je tudi na komentar avstrijskega podjetnika Clemensa M. Schusterja, ki je opozoril na šibkost lastne vojske kot alternative Natu: “Ne Slovenija. Samo koalicija vlade RS se sesuva. Ne skrbite, ne bomo odšli iz Nata.”
Po petkovi odločitvi DZ, ki je večinsko podprl posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov, v Gibanju Svoboda napovedujejo predlog posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov. Predlog bodo vložili prihodnji teden, so napovedali.
Predsednik državna sveta: Gre za politično avanturo
Predsednik stranke Fokus Marko Lotrič je to označil za “politično avanturo” in med drugim poudaril: “Napoved referenduma o izstopu iz Nata razumem kot politično avanturo, ki lahko ogrozi temelje naše zunanjepolitične usmeritve. Takšna vprašanja zahtevajo trezno presojo in celovit premislek, ne pa populističnih potez. Zavedam se pomena javne razprave, a pričakujem, da bo ta odgovorna, informirana in brez zavajajočih poenostavitev. Slovenska varnost ni nekaj, s čimer bi se smeli igrati zaradi dnevne politike.”
Članstvo Slovenije v @NATO je temelj našega obrambnega sistema in nacionalne varnosti. NATO ni zgolj vojaška zveza, temveč tudi zavezništvo demokratičnih držav, ki si prizadevajo za stabilnost in mir.
Napoved referenduma o izstopu iz NATA razumem kot politično avanturo, ki lahko…
— Marko Lotrič (@LotricMarko) July 4, 2025
Mednarodni pravnik Miha Pogačnik je opozoril na to, da ponovitev referenduma o članstvu v Natu ustavno ni dopustna in bi lahko povzročila krizo. Strokovnjakinja za evropske projekte Monika Kirbiš Rojs je kritizirala vlado, češ da z referendumom nabira politične točke, medtem ko zanemarja šibkost vojske in socialne probleme, kot so migracije. “Iz teh referendumov Golob ne bo prisel zmagovalec. Vse skupaj je voda na mlin Vladimirja Prebiliča. Še je lahko napeto za primat na levi,” je svoje opažanje zapisal podjetnik Domen Uršič.
Zakaj bi bil izstop iz Nata katastrofalna odločitev?
Ogrozitev nacionalne varnosti: Brez kolektivne obrambe po 5. členu Severnoatlantske pogodbe bi Slovenija postala ranljiva ob globalnih grožnjah, kot je ruska agresija. Povečanje lastnih obrambnih zmogljivosti bi obremenilo proračun, kar bi lahko vodilo do višjih davkov ali zmanjšanja sredstev za zdravstvo in šolstvo.
Zmanjšana mednarodna verodostojnost: Izstop bi Slovenijo izoliral od zahodnih zavezništev, oslabil njen vpliv v evroatlantskih strukturah in zmanjšal privlačnost za tuje naložbe, kar bi škodovalo diplomatskim odnosom in ugledu v EU.
Gospodarske posledice: Članstvo v Natu omogoča dostop do obrambnih projektov in tehnološkega znanja. Izstop bi povzročil gospodarsko negotovost in povečal stroške za lastno obrambno infrastrukturo.
Destabilizacija regije: Slovenija kot strateška točka na Zahodnem Balkanu bi z izstopom oslabila zaupanje sosednjih članic Nata, kot sta Hrvaška in Italija, ter ogrozila regionalno stabilnost.
S. K.