Industrijska proizvodnja v območju evra je februarja okrevala, na mesečni ravni se je povzpela za 1,5 odstotka. Sicer je rast v uniji po podatkih Eurostata nekoliko manjša, 1,4 odstotna, se je pa med vsemi 27 članicami EU na mesečni ravni Slovenija odrezala najslabše, saj je beležila največji padec.
Slovenija je na mesečni ravni beležila največji padec industrijske proizvodnje med državami EU, padec proizvodnje je zabeležila tudi na letni ravni. V območju evra se je industrijska proizvodnja februarja na mesečni ravni povečala za 1,5 odstotka, v EU pa za 1,4 odstotka, je danes objavil Eurostat. Na letni ravni se je okrepila za 2,0 oz. 2,1 odstotka.
Evropski statistični urad rast v evrskem območju v mesečni primerjavi beleži rast proizvodnje investicijskega blaga (+2,2 odstotka), netrajnih potrošnih dobrin (+1,9 odstotka), dobrin za vmesno porabo in energije (+1,1 odstotka) ter trajnih potrošnih dobrin (+0,2 odstotka). V EU se je industrijska proizvodnja netrajnih potrošnih dobrin okrepila za 2,4 odstotka, investicijskega blaga za 2,1 odstotka, energije za 1,2 odstotka in dobrin za vmesno porabo za 0,6 odstotka, proizvodnja trajnih potrošnih dobrin pa je ostala nespremenjena.
Med državami članicami, za katere je Eurostat imel podatke, se je industrijska proizvodnja na mesečni ravni najbolj okrepila v Belgiji (+6,1 odstotka), Luxembourgu (+4,9 odstotka) in v Grčiji (+4,8 odstotka). Največje padce so medtem beležile Slovenija (-3,6 odstotka), Finska (-2,3 odstotka) in Portugalska (-2,0 odstotka).
Med državami članicami so največjo rast v medletni primerjavi beležile Irska (+25,3 odstotka), Malta (+17,1 odstotka) in Danska (+15,7 odstotka). Največji padec pa so beležile Estonija (-7,4 odstotka), Litva (-6,9 odstotka) ter Slovaška in Romunija (obe po -4,7 odstotka). V Sloveniji se je proizvodnja na letni ravni skrčila za 0,2 odstotka.
Na letni ravni je v evrskem območju proizvodnja investicijskega blaga porasla za 10,4 odstotka ter netrajnih potrošnih dobrin za 3,3 odstotka, medtem ko je proizvodnja energije padla za 3,3 odstotka, trajnih potrošnih dobrin za 3,5 odstotka in dobrin za vmesno porabo za 4,9 odstotka. V EU je proizvodnja investicijskega blaga na letni ravni zrasla za 10,3 odstotka, netrajnih potrošnih dobrin za 5,8 odstotka, proizvodnja energije je padla za 4,2 odstotka, trajnih potrošnih dobrin za 5,1 odstotka, proizvodnja dobrin za vmesno porabo pa je bila nižja za 5,4 odstotka.
Ana Horvat