Poročali smo, da je več evropskih držav po padcu Asadovega režima pohitelo z napovedmi suspenza sirskih prošenj za azil. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa se pri vprašanju morebitnega vračanja sirskih prosilcev za azil iz Slovenije zavzema za počasnost in enoten evropski pristop, kar je razvidno iz njenega nastopa v Državnem zboru. Pravi, da z odločitvami ne gre hiteti, ter da je v Sloveniji majno število podeljenih azilov Sircem.
Sicer pa sta počasnost in previdnost ministrice Tanje Fajon v tem primeru v velikem kontrastu z nedavnimi hitrimi odločitvami vlade, kot je priznavanje Palestine. Fajonova, ki je skupaj s koalicijskimi partnerji podprla priznanje Palestine kot države, pa je v tem primeru spregledala opozorila o potrebi po širšem soglasju in dolgoročnih posledicah te poteze.
Poslanec SDS Žan Mahnič je namreč pozval, naj Slovenija Sirijo uvrsti na seznam varnih držav in ustavi obravnave prošenj za azil, saj se Sirci, ki so bežali pred Asadovim režimom, sedaj lahko varno vrnejo v Sirijo. A se pri tem vprašanju Fajonova sklicuje na potrebo po enotnem evropskem pristopu. Vendar pa Slovenija kljub opozorilom o zapletenosti situacije v Palestini ni čakala na enoten evropski konsenz, temveč je pohitela s priznanjem, kar je mednarodno sprožilo burne odzive.
Fajonova je še povedala, da je v Sloveniji majno število podeljenih azilov Sircem, ter da bi tovrstne odločitve imele precej simboličen učinek. Kot pa je včeraj poročal Peter Jančič, je po podatkih vlade doslej v letošnjem letu za zaščito pri nas zaprosilo 184 državljanov Sirije, med njimi je bilo šest žensk. Od januarja do novembra pa je po podatkih policije v Slovenijo iz Sirije prišlo 12.979 migrantov.
Spomnimo, da je padec Asadovega režima je zaenkrat spodbudil Nemčijo, Francijo, Italijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko, Belgijo, Avstrijo, Švedsko, Finsko, Dansko, Norveško, Češko, Švico, Hrvaško in Grčijo k napovedi zamrznitve prošenj za azil, nekatere države so to že izvedle. Avstrija pa pripravlja deportacijski program, saj po podatkih avstrijskega statističnega urada tam prebiva okoli 100 tisoč Sircev. Največja diaspora sirskih državljanov je sicer v Nemčiji, kjer jih prebiva skoraj milijon. Grčija pa je napovedala zamrznitev približno 9 tisoč prošenj.
Slovenija pa očitno ne bo sledila temu zgledu. Notranje ministrstvo je namreč sporočilo, da Slovenija ne ustavlja postopkov obravnave prošenj za mednarodno zaščito, bo pa v konkretnih postopkih z državljani Sirije ponovno preučila spremenjene razmere in nova dejstva, kar bi lahko vplivalo na trajanje posameznega postopka.
Sara Kovač