V Sloveniji vse večkrat javljajo o napadih rjavega medveda. Raziskovalci in strokovnjaki, priznani tudi v tujini, se z neutemeljenimi pristopi ministrstva glede odstrela rjavega medveda ne strinjajo in opozarjajo na nevarne posledice opuščanja preverjenih ukrepov.
Dr. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani poudarja: “Kar koli želi preživeti v tem prostoru, mora preživeti v sobivanju z ljudmi. In z napakami upravljanja lahko to sobivanje zelo hitro pokvarimo.”
“Želimo si, da se okrepi, da dosežemo čim večjo možno številčnost, pri kateri družba pravzaprav omogoča in hkrati ohranja vzdržnost takšnih populacij,” ob tem poudarja dr. Hubert Potočnik. Najboljši strokovnjaki na področju upravljanja z rjavim medvedom so enotni, da se Slovenija na tem področju oddaljuje od znanosti in stroke.
Odstrel ostaja osrednje orodje za uravnavanje populacije, ki temelji na natančnih podatkih. “Odstrel je ključni vplivni dejavnik uravnavanja populacije medveda. Temelji na prej omenjenih natančnih podatkih o populacijskih gostotah, o prostorski razširjenosti in na podlagi teh podatkov, se pravi, informiranosti s temi podatki, pravzaprav pride do načrta prostorske razporeditve medvedov,” nadaljuje Potočnik.
Medvedi se lahko navadijo na človeka, kar pa ne zagotavlja popolne varnosti, saj ljudje ne razumemo v celoti njihove narave. Strokovnjaki opozarjajo na tveganje, da bodo ob pogostih napadih ljudje vzeli stvari v svoje roke in začeli s samovoljo – naravnim živalskim odzivom, katerega del smo tudi sami. Dr. Klemen Jerina z Biotehniške fakultete poudarja: “In to gotovo ni zgodba o uspehu. Če je to pač rezultat alternativnih ukrepov, smo to gladko zavozili”.
Kaj pa kontracepcija?
Med alternativami se pogosto omenja kontracepcija, a ta možnost ostaja vprašljiva. “Na žalost niso poznani dolgoročni učinki na posamezno žival ali pa na samo populacijo neke živalske vrste. Ne poznamo dobro teh področij kontracepcije, tako da jaz osebno pa tudi v imenu recimo veterinarske fakultete trenutno ne bi priporočil uporabe te alternative pri divjem rjavem medvedu iz proste narave,” pravi dr. Gorazd Vengušt z Veterinarske fakultete.
Strokovnjaki se soočajo tudi s pritiski vlade, priznava dr. Jerina: “Zelo veliki pritiski po ukinitvi odstrela, nadomeščanje z drugimi ukrepi. Ključna razlika, ki pa jo jaz vidim, je, koliko imajo te pobude podporo politično pri vrhu odločevalcev.”
Ali bomo rjave medvede začeli množično sterilizirati in se prepustili strategijam ljudi, ki niti ne sobivajo z živalmi in se prepuščajo čustvom ter teorijam iz risank? Resnica pa je, da jih bomo morali začeti zapirati za ograje in nabaviti vojake za obrambo hiš ali pa bomo preprosto začeli nazaj zaupati strategijam, ki obstajajo že stoletja. Debata med znanostjo in politiko tako ostaja ključna za ohranjanje ravnotežja med varnostjo ljudi in ohranjanjem te ogrožene vrste v slovenskih gozdovih.
N. Ž.