Množične nezakonite migracije znova naraščajo, razkrivajo zadnja poročila. Urad za integracijo in oskrbo migrantov je potihoma zapravil že večmilijonske zneske za njihove potrebe. Skupine migrantov se prosto sprehajajo po Sloveniji. Narašča tudi število prošenj za azil.
Ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so mnogi upali, da se bo naša država s tem približala Zahodni Evropi in pustila za seboj okove totalitarne komunistične preteklosti.
Danes pa se Slovenija približuje t. i. jedrni Evropi, tudi v pogledih, o katerih verjetno v obdobju slovenske osamosvojitve velika večina tistih, ki so jo podpirali, ni razmišljala in si jih tudi ne bi želela. Slovenija je namreč na poti, da zaradi migrantske politike, ki je tako del zdajšnje vlade kot tudi vodstva Evropske unije v Bruslju, postane multikulturna družba po vzoru zahodnoevropskih družb, ki se zaradi ogromnega števila tujih prebivalcev soočajo s številnimi težavami.
Če so v preteklosti v Slovenijo prihajali tujci predvsem iz nekdanjih jugoslovanskih republik, se danes priseljencem iz Bosne ali s Kosova pridružujejo migranti iz Afrike, z Bližnjega vzhoda in iz Azije. Poročali smo že o naraščanju kriminala in o posilstvih, ki so posledica politike, katere glavno načelo je “humana obravnava” migrantov namesto zagotavljanja varnosti Slovencem in Slovenkam. Dogajanje z migranti, ki smo mu priča, od nadlegovanja deklet do več kriminala, je le napovednik tega, kar se bo začelo dogajati, če se bo nadaljevala zdajšnja migrantska politika. Ravno v tej luči so nova poročila policije, ki znova kažejo naraščanje nezakonitih migracij, močno skrb zbujajoča.
Breme za davkoplačevalce in varnostna grožnja
Čeprav se migranti, ki prihajajo po balkanski poti v Slovenijo, hočejo večinoma prebiti naprej v zahodnoevropske države, kjer verjamejo, da se “cedita med in mleko”, povzročajo že od migrantskega navala leta 2015 velike težave predvsem prebivalcem obmejnih krajev. Prav tako jih vse več vse dlje ostaja v Sloveniji, zaradi česar se azilni domovi soočajo s pomanjkanjem prostora. Gibanje migrantov sicer ni omejeno le na azilne domove, kar pomeni, da se tujci, ki so nezakonito prišli v našo državo, prosto sprehajajo po prestolnici in tudi po drugih mestih, kjer so azilni domovi, kot je na primer Logatec. Ker je Avstrija podaljšala nadzor na meji, enako pa je naredila tudi Italija, to pomeni, da postaja Slovenija migrantski žep. Migranti močno obremenjujejo našo državno blagajno in ogrožajo varnost prebivalcev. Glede na podatke, ki smo jih pridobili od urada za oskrbo in integracijo migrantov, nas osnovna oskrba vsakega migranta stane 14,21 evra na dan ali približno 5.000 evrov na leto. Nadalje plačujemo azilantom, ki se v sklopu integracije odločijo za tečaj slovenskega jezika, med 56 in 77 evrov vsako šolsko uro, odvisno od kraja izvajanja. Ker šteje skupina tečajnikov največ 12 azilantov, vsak od njih pa ima pravico do 400-urnega tečaja, pomeni, da državno blagajno stane posameznik tudi do 30.800 evrov ali skupina do 369.600 evrov na leto. Migranti in azilanti predstavljajo tako hkrati grožnjo za splošno varnost in breme za davkoplačevalce.
Nezakonite migracije znova naraščajo
Po zadnjih podatkih policije je bilo od začetka letošnjega leta do konca aprila obravnavanih kar 13.571 nezakonitih prehodov slovenske meje. Število ilegalcev je znova poskočilo, saj jih je bilo leto prej v istem času 11.852, leta 2022 pa samo 3.648. To pomeni, da je število nezakonitih migrantov poskočilo v dveh letih za slabih deset tisoč. Tako lani kot letos so bili med najpogosteje obravnavanimi ilegalci Afganistanci in Maročani, medtem ko so bili poleg njih v tem letu v velikem številu obravnavani tudi državljani Sirije, lansko leto pa Kubanci in državljani Rusije. Letos je bilo obravnavanih kar 4.971 Sircev, ki so vstopili v Slovenijo iz Hrvaške, čeprav naj bi tudi Slovenija znova uvedla nadzor na meji z našo južno sosedo. Za njimi je bilo največ Afganistancev, ki jih je bilo slabih dva tisoč, 1.364 Maročanov in 1.129 Turkov. Med migranti je bilo manj državljanov Bangladeša, Nepala, Indije in drugih držav. Od 13.571 nezakonitih migrantov jih je kar 13.182 ali 97,1 odstotka prišlo k nam prek Hrvaške. Nadzor na mejah s Hrvaško in z Madžarsko naj bi sicer trajal do konca junija, verjetno pa ga bodo podaljšali. Nikakor pa migrantske poti še niso dovolj zastražene in nadzorovane.
Vse več prošenj za azil in vračanje tujcev
Tako kot do sedaj so imeli policisti največ dela z migranti na območju Policijske uprave Novo mesto, kjer je bilo obravnavanih kar 83,5 odstotka vseh migrantov. Med prijetimi ilegalci jih je kar 13.043 oziroma velika večina izrazilo namero, da bodo podali prošnjo za mednarodno zaščito. Prejšnje leto ob istem času je bilo takih namer 10.991. Največ teh namer so izrazili Sirci, Afganistanci, Maročani in Turki. Čeprav nezakoniti migranti ob prijetju tovrstne namere izrazijo predvsem zato, da jih pripeljejo v azilne domove, namesto da bi jih vrnili organom iz zadnje države, iz katere so prišli, kaže naraščanje teh namer tudi to, da vse več migrantov ostaja pri nas. Lansko leto je denimo tovrstne namere izrazilo le 299 sirskih državljanov, letos pa 4.921. Po drugi strani je bilo v tem letu obravnavanih zaradi nedovoljenega prebivanja 518 tujih državljanov, leta 2023 v istem obdobju pa 887. V obeh letih je bilo zaradi tega prekrška obravnavanih največ Moldavcev in Albancev. Čeprav migracije naraščajo, pa naša vlada očitno vse manj migrantov izroča tujim varnostnim organom, predvsem Hrvaški. Tako so letos vrnili 65 oseb, lani pa 130. V obeh letih je bilo največ vrnjenih Sircev. Po drugi strani je letos od drugih držav Slovenija nazaj prejela 99 migrantov, lani pa 145. Med njimi je bilo v obeh letih največ Maročanov.
Še več denarja za nezakonite migrante …
Ob vsem tem bi se morali prižgati vsi alarmi zaradi dejanj Golobove vlade, ki se potihoma pripravlja na sprejemanje novih migrantov, seveda na račun Slovencev in Slovenk. Letos aprila in maja naj bi bile namreč podpisane in odobrene pogodbe, skupaj vredne kar 16,7 milijona evrov. Glede na zadnje javne razpise urada, ki je zadolžen za oskrbo in integracijo migrantov, je slednji objavil pogodbo za varovanje objektov, ljudi in premoženja v vrednosti 14,09 milijona evrov ter pogodbo za elektroinštalacijska in gradbena dela v vrednosti 196.000 evrov.
Urad je objavil tudi odločitev o tečajih slovenskega jezika na preživetveni ravni in preizkusih znanja v vrednosti 2,17 milijona evrov, o nakupu in dobavi okoljsko manj obremenjujočih čistilnih pripomočkov in čistilnih sredstev v vrednosti 87.646 evrov in o izvajanju okolju prijaznih storitev čiščenja v prostorih sprejemnega centra in nastanitvenih enot za namestitev mladoletnikov brez spremstva v vrednosti 167.293 evrov. Prav tako je omenjeni urad v začetku aprila objavil obvestilo o javnem naročilu zabojnikov za obdobje štiriindvajsetih mesecev ter o nakupu in dobavi kovinskih postelj in vzmetnic, katerih vrednosti pa še niso javno objavljene.
Vida Kocjan