Uporabnik socialnega omrežja X Matjaž Štrajner je v podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) odkril zanimivo anomalijo. Leta 2023 se je število zaposlenih z zgolj osnovnošolsko izobrazbo v Sloveniji povečalo za rekordnih 22.513. To predstavlja največji skok doslej – kar 41 % v enem samem letu. Konec leta 2023 je bilo tako 77.422 delovno aktivnih oseb z zgolj osnovno šolo, kar je največ v zgodovini objav SURS. Kako razložiti takšne rezultate?
Slovenska družba je že dolgo postindustrijska. Izobrazbena struktura prebivalstva je višja kot v nekdanjih republikah SFRJ, demografsko pa smo bližje zahodnoevropskim državam. Zdaj se ta trend očitno spreminja. Kot ugotavlja Štrajner, slovenski državljani po končani osnovni šoli praviloma nadaljujejo šolanje na srednji šoli, in vse do leta 2022 je bilo zaključenih srednjih šol praviloma več kot zgolj osnovnih. Leta 2023 pa se je trend obrnil: zaključenih je bilo več osnovnih kot srednjih šol.
Dva faktorja, ki nas delata manj izobražene
Gre za trend, ki ga je mogoče razložiti na dva načina, v resnici pa gre za preplet obeh dejavnikov. Tujci so povsem spremenili strukturo našega gospodarstva v smeri nizko kvalificiranih delovnih mest, posledično pa Slovenija drsi stran od visokotehnološke družbe nazaj proti industrijski družbi z nižjo dodano vrednostjo, ugotavlja Štrajner. Po drugi strani pa tudi inercija Golobove vojne z gospodarstvom vpliva na Slovence.
Plače so vsako leto bolj obdavčene in posledično nižje. Neto plače so med najnižjimi v Evropski uniji, čeprav smo po bruto plačah približno na sredini lestvice. Podjetja zaradi preregulacije in inšpekcijskega nadlegovanja zapuščajo Slovenijo. Viri so večkrat poročali, da je kakšen podjetnik javno kritiziral trenutno oblast, že naslednji dan pa prejel obisk več inšpekcij – od delovne do zdravstvene –, kar kaže, kako globoko avtoritarno si trenutna oblast predstavlja nadzor nad podjetniki.
Posledično je prišlo do hude kompresije plač, pri kateri se večina prejemnikov mesečnega dohodka “ujame” nekje med minimalno plačo in približno 200 evrov pod povprečno plačo, medtem ko so plače nad povprečjem redke. Kompresija plač je bila sicer že prej slovenska posebnost, saj se celo pohvalimo z visokim koeficientom enakosti (Gini), vendar nikoli ni bila tako izrazita, kot je danes.
Ljudje so zaradi inflacije, ki je vztrajno nad povprečjem, tudi realno revnejši, kot so bili pred prevzemom oblasti. Takšna družba ne ponuja dovolj spodbud za nadaljnje šolanje, če bo na primer inženir logistike v transportnem podjetju – ki se je šolal deset let dlje – zaslužil le 200 do 300 evrov neto več od osnovnošolca in zgolj približno 50 evrov več od srednješolca.
Stanje, ki lahko pripelje do kolapsa
Gre torej za večplasten pojav, ki je posledica migracijske politike, davčne politike in vsekakor tudi vladne vojne z gospodarstvom. Posledice so nižje izobraženo gospodarstvo, izrazita kompresija plač in zdrs nazaj v družbo, kakršno smo poznali v prvih letih industrializacije, ko je bila večina prebivalstva za minimalno plačo zaposlena za tekočim trakom. Težava pa je, da ravno takšna delovna mesta zaradi avtomatizacije najhitreje izginjajo. Pot v protoindustrijsko družbo zato ne vodi le do nižjih plač, temveč tudi do morebitnega popolnega družbenega in gospodarskega kolapsa.
Postali bomo družba revnih osnovnošolcev in migrantov. Kar je morda tudi končni cilj trenutne politike, saj takšni ljudje običajno volijo za socialistične stranke.
I. K.