Uvajanje novih davkov, prazne obljube o stanovanjih, zakone pišejo nevladne organizacije, sprejema pa se jih mimo oči javnosti, nekateri prizadeti v poplavah so še danes brez strehe nad glavo – skratka – država je v razsulu, vlada pa sprejema vesoljske strategije. Prav ste slišali. Posebej ironično zvenijo besede gospodarskega ministra, ko je dejal, da “se lahko kosamo z najboljšimi”. Mar res? Stanje v Sloveniji namreč tega ne odraža.
Medtem ko se Slovenija utaplja v krizi absolutno na vseh področjih, visoko nad povprečjem EU je tudi slovenska inflacija, se Golobova vlada s tem ne ukvarja. Če vas zanima, s čim pa se vlada vendarle ukvarja – je po poročanju STA na dopisni seji sprejela prvo slovensko vesoljsko strategijo 2030, ki določa usmeritve in aktivnosti za povečanje konkurenčnosti slovenske vesoljske industrije in vzpostavitev vodilne vloge na vesoljskih področjih, kjer se odlikujejo slovenski deležniki. Zaprosila bo tudi za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji (Esa).
“Ali tudi vi menite, da je politično ozračje v Sloveniji trenutno precej turbulentno? Gospodarstvo, ljudi in razvoj duši: da se koalicija/@vladaRS ukvarja sama s sabo, sprejemanje zakonov po nujnih postopkih, neučinkovito ukrepanje po avgustovskih poplavah in spreminjanje že sprejetih odločitev @vladaRS, poslabšanje večine makroekonomskih kazalcev, dodajanje vedno novih obremenitev gospodarstvu”, je zapisal na X predsednik državnega sveta Marko Lotrič in v tabeli prikazal, do česa vse je pripeljala aktualna vlada, ki s svojim neučinkovitim in škodljivim ravnanjem z vsakim dnem Slovenijo zakoplje še bližje pogubi.
Ampak Golobova vlada za to nima časa. Ta se namreč ukvarja z vesoljem, kot poroča STA pa nameravajo razširiti sodelovanje v mednarodnih prizadevanjih za odkrivanje in raziskovanje vesolja ter razvijati znanje in tehnologije, ki omogočajo človeške in robotske raziskovalne misije in spodbujati razvoj in uporabo vesoljskih aplikacij za močnejšo komercialno, trajnostno in ustvarjalno prihodnost z uporabo tehnologij naslednje generacije.
Vlada bi spodbujala izobraževanja na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike med prihodnjimi generacijami, pa ni sposobna urediti niti najbolj osnovnih področij, o katerih je pred državnozborskimi volitvami tako na pamet dajala obljube. V vesoljskih inovacijah bi spodbujala podjetništvo, hkrati pa jim ni težava uvesti vsak dan novih davkov, ki naše gospodarstvenike dobesedno preganja iz države.
Sprejeta Vesoljska strategija odlično ponazarja delovanje te vlade.
Ukvarjanje s popolnoma nepomembnimi stvarmi, medtem ko je država v vedno večjem razsulu. #teaterAbsurda— Edvard Kadič (@EdvardKadic) November 4, 2023
“Sprejeta vesoljska strategija odlično ponazarja delovanje te vlade. Ukvarjanje s popolnoma nepomembnimi stvarmi, medtem ko je država v vedno večjem razsulu,” je na X komentiral Edvard Kadič, strokovnjak za komuniciranje. Ta je še nedavno povedal, da je Robert Golob sam sebi največji sovražnik. Očitno pa ne le sam sebi, ampak tudi vsem državljanom in državljankam.
📍Ostareli svojec mi zadnjič v stiski razlaga, kako ne more več skrbeti za bolno ženo, kako ne dobi doma upokojencev, pomoči na domu ni dovolj, otrok nimata, on niti po stopnicah ne more več.
Vlada pa v vesolju. Resno? 🤦♂️🤦♂️🤦♂️🤦♂️ https://t.co/opnkmdAm5n— Federico V. Potočnik (@FVPotocnik) November 3, 2023
“Ostareli svojec mi zadnjič v stiski razlaga, kako ne more več skrbeti za bolno ženo, kako ne dobi doma upokojencev, pomoči na domu ni dovolj, otrok nimata, on niti po stopnicah ne more več. Vlada pa o vesolju. Resno?” je nad novico zgrožen zdravnik Federic V. Potočnik.
Spomnimo, da je lani celotno slovensko gospodarstvo prvič po desetih letih izkazalo primanjkljaj s tujino, prvič po letu 2009 so ga ustvarile tudi nefinančne družbe. Finančne družbe so medtem presežek ohranile, so ugotovili pred mesecem dni na državnem statističnem uradu. Primanjkljaj celotnega gospodarstva s tujino je v letu 2022 znašal 637 milijonov evrov oz. 1,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). S tem se je končalo deset let trajajoče obdobje neto posojanja oz. ustvarjanja presežka, so komentirali na statističnem uradu. Leta 2021 je denimo celotno gospodarstvo s tujino ustvarilo skoraj dve milijardi evrov presežka, kar v deležu BDP predstavlja 3,8 odstotka. Glede na slabo gospodarsko stanje je še večja ironija, da Matjaž Han ob vsem tem pravi, da slovenski vesoljski sektor in slovenska podjetja dokazujejo, da se lahko po rezultatih na svojih področjih kosajo z najboljšimi na svetu.
A. H.