Čeprav je Slovenija sodeč po dodeljenih in porabljenih sredstvih Evropskega strukturnega in investicijskega sklada še naprej nad povprečjem Evropske unije, pa nekdanja državna sekretarka Vlade RS za kohezijo in strokovnjakinja za evropske projekte Monika Kirbiš Rojs v svojem zapisu na portalu Slovenec opozarja, da je od aprila dalje, torej odkar je na oblast prišla vlada Roberta Goloba, pri Kohezijskem skladu zaznati trend zaostajanja absorpcije v Sloveniji za povprečjem EU.
Do 12. avgusta 2002 je bilo na ravni EU dodeljenih 103 odstotkov proračunskih sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov. 69 odstotkov le teh je bilo po podatkih Evropske komisije porabljenih. “Slovenija je s 109 odstotki dodeljenih sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov in 76 odstotki porabljenih še vedno nad povprečjem EU. A je od letošnjega aprila med vsemi državami članicami EU pri absorpciji ESIF skladov 2014–2020 padla s 4. na 11. mesto,” kritično opozarja Monika Kirbiš Rojs.
Zaostanek absorpcije je mogoče predvsem opaziti pri sofinanciranju večjih infrastrukturnih projektov na področju okolja, energetike in prometa. Ker se Slovenija pri izvedbi omenjenih projektov sooča z več let trajajočimi izzivi, je nujno, da se temu področju posveti še posebej zadostno in konstantno pozornost pri spremljanju izvajanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter ob tem iskati rešitve, ki bodo tako ustrezne kot tudi hitre, je razvidno iz zapisa Kirbiš Rojsove.
V programskem obdobju 2014-2020 je leto 2020 predstavljalo prvo leto, ko se je naša država uspela povzpeti v povprečje EU. Vse od takrat je Slovenija po besedah Kirbiš Rojsove nadpovprečna. “Zaradi zaostrenih javnofinančnih razmer in draginje na vseh področjih bi morala zato tudi aktualna vlada RS črpanju EU sredstev posvetiti vso potrebno pozornost in vsaj vzdrževati tempo preteklih dveh let in pol,” je prepričana.
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v odgovoru na vprašanje, zakaj je Slovenija pri absorpciji sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov s 4. mesta v aprilu letos padla na 11. mesto v juliju pojasnilo, da je finančno ministrstvo zadnji zahtevek za plačilo v Bruselj v letu 2022 poslalo v mesecu marcu. “Med aprilom in julijem Ministrstvo za finance, skladno s sporazumom med Ministrstvom za finance in Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, zahtevkov v Bruselj ne pošilja. Smo pa v avgustu 2022 že posredovali zahtevke v višini cca. 69 milijonov evrov. Ob tem naj še poudarimo, da se glavnina črpanja v Sloveniji že skozi vsa programska obdobja kohezijske politike v največji meri izvedejo v zadnjem kvartalu posameznega leta,” so pojasnili in ob tem dodali, da naj bi Slovenija vsa sredstva, ki so nam na voljo v okviru finančnega obdobja 2014-2020 počrpala do konca naslednjega leta.
Janša za seboj pustil obilno dediščino
Dejstvo je, da je vlada Janeza Janše za seboj pustila zelo dobro dediščino. Slovenija je bila namreč v vrhu držav po uspešnosti izhoda iz krize. Slovenija je bila tudi država, ki ima trenutno najvišjo gospodarsko rast, ima dobre obete za prihodnost ter najnižjo stopnjo brezposelnosti. V času, ko je Zvone Černač vodil ministrstvo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je končno prišlo do sprostitve krča oziroma zastoja do katere je prišlo pri koriščenju evropskih sredstev v času vlade Marjana Šarca. Pred dvema letoma je namreč absorpcija znašala 36 odstotkov, v času Janševe vlade pa smo se približali 80 odstotkom. Na račun delovanja nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše in celotne ekipe ima tako Slovenija do leta 2030 na voljo največ sredstev doslej. “Pri črpanju EU sredstev ne sme biti popuščanja in zamud, zlasti ne pri izvajanju večjih infrastrukturnih projektov na področju okolja, prometa, zdravstva in socialnega varstva,” v luči trenutnega stanja opozarja Kirbiš Rojsova. Sedaj je namreč črpanje v rokah vladne ekipe premierja Roberta Goloba.
Sara Kovač