“Pred slabim letom dni je bil sprejet zgodovinski dogovor. Naša odgovornost je, da ta dogovor začnemo čimprej uresničevati. Sredstva je potrebno usmeriti v sisteme, ki so se v krizi pokazali za podhranjene,” je ob sprejetju načrta za okrevanje po epidemiji dejal minister pristojen za črpanje evropskih sredstev, Zvone Černač. Sredstva bodo v pretežni meri namenjena za reforme, ki bi morale biti uvedene že pred desetletjem. V načrt so tako vključeni projekti na področju zelenih tehnologij, digitalizacije, trga dela, zdravstva, dolgotrajne oskrbe in socialne varnosti. Za to bo namenjenih 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in skoraj 700 milijonov povratnih sredstev v obliki posojil.
Slovenija je skozi osem paketov pomoči iz proračuna, delno pa tudi iz evropskih sredstev, ohranila na desettitoče delovnih mest in ublažila padec BDP, ki bi bil bistveno nižji, če država ne bi sprejela ukrepov. BDP se je po napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj znižal za štiri odstotne točke manj (5,5 odstotka), kot bi se sicer (BDP bi bil brez ukrepov za desetino nižji), hkrati pa bi se skokovito povečala brezposelnost. Kljub negotovim razmeram na trgu dela pa lahko na zaposlovanje v prihodnosti po mnenju statističnega urada gledamo optimistično. Kazalnik pričakovanega zaposlovanja narašča in se že bliža vrednosti iz začetka leta 2020. Opažajo, da postopno okrevajo tudi storitvene dejavnosti, ki so bile lani med najbolj prizadetimi.
Dodaten optimizem v naslednjih letih pa v Slovenijo prinaša tudi Načrt za okrevanje in odpornost Slovenije – NOO, ki ga je vlada v sredo na 72. redni seji sprejela. NOO bo podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost – RRF. Gre za finančno najobsežnejši mehanizem iz naslova evropskega svežnja za okrevanje in odpornost “Next Generation EU”, v okviru katerega bodo Sloveniji na voljo tudi sredstva pobude React-EU, Sklada za pravični prehod in Razvoj podeželja. Slovenija je v NOO opredelila razvojna področja s pripadajočimi reformami in naložbami, ki bodo prispevale k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih učinkov epidemije covida-19 ter pripravile državo na izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod.
“Politični dogovor voditeljic in voditeljev članic EU o svežnju za okrevanje je zgodovinski. Naša odgovornost, predvsem pa odgovornost uradnikov tako na evropski kot na nacionalnih ravneh, je, da ta dogovor začnemo čimprej uresničevati,” je poudaril minister brez resorja, pristojen z črpanje evropskih sredstev, Zvone Černač. Izpostavlja, da bo potrebno pri izvajanju načrta imeti pred očmi konkretnega posameznika in sprejemati ter uresničevati ukrepe, ki bodo omogočili ponoven zagon dejavnosti, ki so bile v krizi najbolj omejene in prizadete. Sredstva pa bo tudi potrebno usmerjati v sisteme, ki so se v krizi pokazali za podhranjene in neustrezne.
Minister @ZCernac: Politični dogovor voditeljic in voditeljev članic EU o svežnju za okrevanje je zgodovinski. Naša odgovornost, predvsem pa odgovornost uradnikov tako na evropski kot na nacionalnih ravneh, je, da ta dogovor začnemo čimprej uresničevati. #NOO #NextGenerationEU pic.twitter.com/izlDhnAexd
— Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (@mkrrSI) April 29, 2021
V predlogu NOO Slovenija sledi glavnemu cilju, ki je spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo unije, kar bodo dosegli z uravnoteženimi reformami in naložbami, ki bodo temeljile na ciljih digitalnega in zelenega prehoda. “Po letu kriznih razmer, ko se v državljanih EU že krepi občutek, da postaja solidarnost znotraj EU le prazna fraza, je čas za akcijo, zaključek administrativnih postopkov in čimprejšnji pričetek aktivnosti za koriščenje sredstev iz sklada za okrevanje,” je še pojasnil Černač.
.@ZCernac: "Po letu kriznih razmer, ko se v državljanih EU že krepi občutek, da postaja solidarnost znotraj EU le prazna fraza, je čas za akcijo, zaključek administrativnih postopkov in čimprejšnji pričetek aktivnosti za koriščenje sredstev iz Sklada za okrevanje." #NOO pic.twitter.com/WNLxfsUgZt
— Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (@mkrrSI) April 29, 2021
Za reforme in naložbe, ki bi morale biti izvedene že pred desetletji na področju zelenega prehoda, digitalizacije, trga dela, zdravstva, dolgotrajne oskrbe, socialne varnosti in ostalega bo namenjenih 1,8 milijard evrov nepovratnih sredstev in skoraj 700 milijonov povratnih sredstev v obliki posojil. “Pred slabim letom dni je bil sprejet zgodovinski dogovor. Naša odgovornost je, da ta dogovor začnemo čimprej uresničevati. Sredstva je potrebno usmeriti v sisteme, ki so se v krizi pokazali za podhranjene,” je bil jasen Černač. Načrt ima štiri prioritetna področja in 16 komponent. Pomemben del tega načrta so reforme, ki jih je potrebno uresničiti, da dosežejo tiste cilje, ki so si jih v desetih letih zastavili.
Slovenija bo v prvi fazi koristila 1,8 mlrd € nepovratnih sredstev in 0,7 mlrd € posojil. Sredstva bodo usmerjena v naslednja ključna področja:
– zeleni prehod,
– digitalna preobrazba,
– pametna, trajnostna in vključujoča rast,
– zdravstvo, socialna varnost, stanovanjsko podr. pic.twitter.com/EPsq2wqe5d— Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (@mkrrSI) April 29, 2021
Najobsežnejši finančni načrt (nekaj več kot milijarda evrov) je v načrtu “Zelene Slovenije”. Tu se bo investiralo predvsem v obnovljive vire energije in učinkovito rabo le-te. V projekt bodo vključeni tudi trajnostna obnova stavb, skrb za čisto in varno okolje, trajnostna mobilnost in krožno gospodarstvo z učinkovito rabo virov, posebej pa je Černač dal poudarek na čisti vodi: “Vodo je potrebno varovati s konkretnimi ukrepi. Zapisi v ustavo in referendumi ne pomagajo. Potrebno je zgraditi kanalizacijske sisteme. V številnih naseljih odpadne vode še vedno odtekajo v podtalnico.”
Največ sredstev bo v projektu namenjenih za čisto in varno okolje
V projektu bo največ sredstev namenjenih za čisto in varno okolje (45 odstotkov), 29 odstotkov za trajnostno mobilnost, 14 odstotkov za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, osem odstotkov za trajnostno prenovo stavb in štiri odstotke za krožno gospodarstvo in učinkovito rabo virov.
#ZelenaSlovenija 🇸🇮 #NOO pic.twitter.com/xdJnUO34NS
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 29, 2021
V projektu “Digitalna Slovenija”, ki je težak 331 milijonov evrov bodo zajeti projekti digitalne preobrazbe javnega sektorja, javne uprave in gospodarstva. Iz projekta bo za digitalno preobrazbo javne uprave in javnega sektorja namenjenih 61 odstotkov sredstev, za digitalno preobrazbo gospodarstva pa 39 odstotkov.
#DigitalnaSlovenija 🇸🇮 #NOO pic.twitter.com/WjFosdIkx7
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 29, 2021
V projektu “Pametna in trajnostna Slovenija” se bo investiralo v smeri raziskav, razvoja in inovacij, ukrepov za dvig produktivnosti, razvijanje prijaznega poslovnega okolja za investitorje, zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov, preoblikovanje slovenskega turizma in investicije v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine. V tem sklopu so zajeti tudi ukrepi za krepitev znanj, digitalnih kompetenc in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici. Černač še ugotavlja, da Slovenija zelo zaostaja na področju modernizacije železniške infrastrukture, zato so tudi temu namenili posebno pozornost.
#PametnaSlovenija 🇸🇮 #NOO pic.twitter.com/zNbboLoTNE
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 29, 2021
V projektu, ki je vreden preko 749 milijonov evrov bo največ sredstev projekta (37 odstotkov) namenjenih za krepitev znanj, digitalnih kompetenc in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici. 21 odstotkov projekta pametne in trajnostne Slovenije bo namenjenega dvigu produktivnosti in prijaznemu poslovnemu okolju za investitorje. Za raziskave, razvoj in inovacije bo namenjenih 18 odstotkov sredstev projekta, za preoblikovanje slovenskega turizma in investicije v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine pa 17 odstotkov.
Investicije v zdravstvo in socialno varstvo bodo krepile državo, ki je blizu ljudem
S pomočjo ukrepov v sklopu projekta Odgovorna država – država blizu ljudem pa se bodo uresničevale investicije v podhranjeno zdravstvo, socialne varnosti, dolgotrajno oskrbo in reševanje stanovanjske politike. Projekt je vreden 364 milijonov evrov, kar 62 odstotkov sredstev projekta bo namenjenega za zdravstvo, 22 odstotkov za ukrepe socialne varnosti in dolgotrajne oskrbe ter 16 odstotkov za reševanje stanovanjske politike.
#OdgovornaSlovenija 🇸🇮 #NOO pic.twitter.com/jZBYck6Tpp
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 29, 2021
V načrtu za okrevanje so tudi komponente demografskega sklada, ki bo omogočil sredstva za pokojnine. V skladu z načrtom za okrevanje, kot že omenjeno, se pripravljajo reforme, med katerimi so nekateri zakoni že v pripravi. “Zakon o demografskem skladu je že v Državnem zboru, pripravlja se Zakon o dolgotrajni oskrbi in spremembe na področju izobraževanja. Velika težava je neusklajenost med šolskim sistemom in potrebami na trga dela.”
.@ZCernac: "Zakon o demografskem skladu je že v Državnem zboru, pripravlja se Zakon o dolgotrajni oskrbi in spremembe na področju izobraževanja. Velika težava je neusklajenost med šolskim sistemom in potrebami na trga dela. " pic.twitter.com/rBExIK5hpU
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 29, 2021
Černač poudarja, da sredstva Sklada za okrevanje, četudi obsežna, ne bodo dovolj. “Izvedbo ukrepov in projektov, ki jih zaradi omejenih nepovratnih sredstev ne bo mogoče financirati iz NOO, bomo financirali iz ostalih mehanizmov,” je pojasnil. Vlada načrtuje, da bo do leta 2030 za prej omenjene ukrepe namenila približno 12 milijard evrov. Trenutno pa so se osredotočili na projekte, ki so izvedljivi do konca leta 2026. Na voljo imamo še 1,4 milijarde evrov sredstev iz prejšnje finančne perspektive, pri čemer je pomembno spomniti tudi na to, da je lani Slovenija na letnem nivoju počrpala največ sredstev v okviru obstoječe evropske finančne perspektive.
V pripravo NOO je bilo vključenih več kot dva tisoč deležnikov, opravljenih je bilo 39 posvetovanj z direktorati Evropske komisije na administrativno tehnični ravni. Slovenija bo načrt za okrevanje Evropski komisiji posredovala do petka, komisija bo imela nato dva meseca časa za njegovo oceno. Dokončno bodo načrte potrjevali predstavniki članic v okviru Sveta EU. Po prejemu načrtov naj bi to storili v štirih tednih. “Tečemo zadnji krog in verjamem, da ga bomo v usklajevanju z Evropsko komisijo v naslednjih mesecih uspešno zaključili,” je dejal Černač.
Kot so še zapisali v načrtu, ne bodo nikogar pustili ob strani in noben del Slovenije ne bo zapostavljen. Pri tem pa je državna sekretarka v Službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Monika Kirbiš Rojs izpostavila: “Želim si, da bi se Načrt za okrevanje in odpornost v prihodnjih letih izvedel na učinkovit in odgovoren način ter prinesel čim več koristi za državljanke in državljane.” Prepričana je, da je načrt za okrevanje in odpornost zgodovinska priložnost za Slovenijo, da kočno izvede reforme, ki bi jih morala že pred desetletji.
Državna sekretarka mag. @MonikaKirbiRojs : Želim si, da bi se Načrt za okrevanje in odpornost v prihodnjih letih izvedel na učinkovit in odgovoren način ter prinesel čim več koristi za državljanke in državljane.#EUsredstva #NOO #NextGenerationEU #NaprednaSlovenija pic.twitter.com/0Ub1ix7vsz
— Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (@mkrrSI) April 29, 2021
V najbolj optimističnem scenariju bodo sredstva po Černačevem mnenju operativna s septembrom. Ministrstva bodo projekte in razpise začela potrjevati takoj zatem, tako da bi bila sredstva lahko na voljo že v tem letu. Razpise bodo pripravljala resorna ministrstva, za koordinacijo načrta in poročanje Evropski komisiji pa bo zadolžen nov organ v sestavi ministrstva za finance, ki bo začel naloge opravljati najpozneje do 1. avgusta. Evropska komisija namreč zahteva učinkovit in pregleden nacionalni nadzor.
Sara Rančigaj