Ob neverjetno visokem vladnem zapravljanju, ki je v letu 2023 porabila kar 2,4 milijarde evrov več, kot se je ob vseh visokih davščinah steklo v državni proračun, in nadpovprečno visoki inflaciji v letu 2023 se v vladajoči koaliciji (Gibanje Svoboda, SD in Levica) še naprej igrajo. Državo in državljane so vzeli za talce.
Slovenija se je v času Golobove vlade, to je poldrugem letu, za las izognila recesiji. V enem od četrtletij je bila rast obsega BDP že negativna. Če bi bilo tako še prihodnje četrtletje, bi nastopila recesija. Na srečo se to ni zgodilo, nadaljnji obseg rasti pa je bil izredno skromen, okoli odstotka. Če to primerjamo s časom Janševe vlade, ko je bila rast BDP tudi 10-odstotna (v zadnjem četrtletju 2021), vidimo, da z vladajočo koalicijo pod vodstvom Roberta Goloba stopicamo na mestu. Hkrati naše prihodke in prihranke zajeda visoka inflacija, ki je bistveno višja od povprečne inflacije v državah z evrom.
Obljuba na obljubo, a od tega nič
Zdajšnjo vlado bistveno bolj kot gospodarstvo in prebivalstvo zanimajo lastni in vse prepogosto tudi osebni interesi. Zdaj navajajo, da je pred njimi zahtevno leto, menda jih čaka uresničevanje obljubljenih reform. Vendar so to obljubljali tudi ob prevzemu vlade 1. junija 2022, pa tudi pred letom dni. Od vsega skupaj pa nič. Zdaj naj bi uresničili napovedane spremembe oz. reforme na področju zdravstva, sodstva, plač v javnem sektorju, pokojninske in drugih reform. Premike na omenjenih področjih je vlada obljubila že tudi v začetku minulega leta, a so ostale neuresničene. Upamo si trditi, da bo tako tudi v letu 2024, čeprav napovedujejo »garaško leto«. Po navedbah naših virov s posameznih ministrstev na teh skoraj nič ne delajo. Pravijo, da toliko brezdelja, kot ga je zdaj, ni bilo še nikoli doslej. Posebej izpostavljajo ministrstvi pod vodstvom Levice, to sta ministrstvo za delo pod vodstvom Luke Mesca in ministrstvo za solidarno prihodnost pod vodstvom Simona Maljevca.
Mesec postavlja prioritete
Ko smo že mislili, da nam ne more iti slabše, nas je presenetila novica, da Luka Mesec iz stranke Levica, tudi podpredsednik vlade, pripravlja seznam prioritet vlade za leto 2024. Natančneje, Mesec je prevzel nalogo za pripravo seznama prioritet.
Luka Mesec bo tako odločal, kaj bodo v letu 2024 vladne prioritete, so razkrili v časniku Delo. Med drugim naj bi bila med prioritetami davčna reforma. Z novim letom smo dobili kar dva nova obvezna prispevka, in sicer za zdravstvo in za dolgotrajno oskrbo.
Do konca prejšnjega leta so morala ministrstva generalnemu sekretariatu vlade posredovati predloge svojih prioritet z vsemi potrebnimi dokumenti. Golobova vlada je načrt za delo vlade zaupala Luki Mescu.
Premier Robert Golob je napovedal, naj bi bila izhodišča za davčno reformo pripravljena konec prvega četrtletja letos. Po poročanju Dela pa je ekonomist Mitja Gaspari, tudi večkratni minister za finance in član Strateškega sveta za makroekonomska vprašanja v Golobovi vladi, do tega skeptičen, saj trdi, da v tako kratkem času ni mogoče pripraviti korenitih davčnih reform.
Slabo za ljudi in gospodarstvo
Tudi profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in nekdanji minister Matej Lahovnik je skeptičen do tega, da je bila ta pomembna naloga zaupana Mescu. Po njegovem mnenju je to za gospodarstvo in za delovne ljudi slaba novica, saj bi moral to nalogo prevzeti premier, pri tem pa bi moral imeti ključno vlogo tudi finančni minister, saj so pri določanju prioritet izrednega pomena javnofinančne zmožnosti. Mesec je znan po tem, da je v preteklosti prehitro napovedoval nekatere ukrepe brez ustreznih analiz finančnega stanja. Ključnega pomena je, da se najprej ugotovijo finančne zmogljivosti, šele nato pa se določajo in napovedujejo ukrepi in reforme, po Lahovnikovem mnenju pa zdajšnja vlada dela ravno obratno. Skupne davčne obremenitve naj bi bile letos višje, saj se davčni razredi in olajšave ne bodo uskladili z inflacijo. Če države v naši soseščini poskušajo zniževati davke in usklajevati davčne razrede z inflacijo, je slovenska vlada očitno ubrala drugačno pot, ki bo na koncu znova udarila po žepu davkoplačevalce.
Mitja Iršič, analitik: “Robert Golob je v intervjuju za prijateljski Pro Plus mirno priznal, da bo migrante švercal naprej na Zahod, tisti, ki bodo ostali, pa jih bodo »pravično« porazdelili v vsako slovensko vas. Ta tip bo levici naredil nepopravljivo škodo.”
Javnofinančno stanje ob koncu leta 2023
Po podatkih o javnofinančnem stanju države, ki jih je vlada objavila 5. januarja, so proračunski prihodki v letu 2023 znašali 13 milijard evrov in so bili 678 milijonov evrov ali za 5,5 odstotka višji kot leto pred tem. Ob nizki rasti bruto domačega proizvoda (BDP) se je tako v državni proračun steklo več denarja, razlog pa so predvsem višji davki. Hkrati je vlada porabila neverjetnih 15,4 milijarde evrov. Glede na leto prej so bili odhodki višji za 1,6 milijarde evrov ali 12 odstotkov kot leto pred tem. Odhodki so torej zrasli za več kot dvakratnik rasti prihodkov. Vlada je ta denar potrošila predvsem za visoke odlive k izbranim nevladnim organizacijam na Metelkovi 6 v Ljubljani, za migracije, elektrogospodarstvo in podobno. Ker se v vladi izgovarjajo na poplavno obnovo in s tem povezano sanacijo, je pomembno vedeti, da je bilo za sanacijo posledic poplav do konca novembra 2023 (to so zadnji podatki Fiskalnega sveta) izplačanih vsega 438 milijonov evrov. Če od skupnih odhodkov odštejemo odhodke za sanacijo posledic poplav, ugotovimo, da je bilo primanjkljaja še vedno rekordni 2 milijardi evrov. Za celoten primanjkljaj v višini 2,4 milijarde evrov pa nas je vlada pod vodstvom Roberta Goloba še dodatno zadolžila.
Zadolževanje brez mej
Za dodatno zadolževanje države si je vladajoča koalicija pripravila tudi zakonsko podlago. V zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025 so namreč določili, da se država v letu 2024 lahko zadolži za največ 4,7 milijarde evrov, v letu 2025 pa za največ 4,3 milijarde evrov. Skupno je to za 9 milijard evrov novega dolga. Pri tem je za letos predvideno odplačilo državnega dolga v višini 3,2 milijarde evrov. To pomeni, da bo dodatna zadolžitev v letu 2024 najmanj 1,5 milijarde evrov. In v vrli vladi so zelo pohiteli. Slovenijo so za 1,5 milijarde evrov dodatno zadolžili že 3. januarja 2024. Objavili so sicer, provladni mediji so jim sledili, da je država na mednarodnih kapitalskih trgih izdala 10-letno obveznico v višini 1,5 milijarde evrov s kuponsko obrestno mero treh odstotkov in z zapadlostjo 10. marca 2034. Slednje pa ne pomeni nič drugega kot to, da je vlada najela 10-letno posojilo po triodstotni obrestni meri. Čez leto lahko koalicija svoje načrte še spremeni in sprejme proračun, s katerim lahko poveča zdaj začrtani državni dolg. Podatke o zadolženosti države prikazujemo v posebnem grafu. Z 38,8 milijarde evrov ob koncu leta 2021 bomo prešli predvidoma na okoli 45 milijard evrov. Gre za neverjetne zneske, saj se v državi ta čas ne dogaja nič takšnega, zaradi česar nas bi morali Golobovi dodatno zadolževati. Ker pa imajo v državnem zboru krepko večino, lahko sprejmejo, karkoli želijo.
Golob lastnik elektropodjetja
Nobenih posledic pa ne nosi Robert Golob, predsednik vlade. Konec prejšnjega tedna je javnost šokirala novica, da je Robert Golob tudi uradno postal edini lastnik podjetja Star Solar, podjetja za proizvodnjo električne energije. Do 20. oktobra 2023 je bila kot lastnica vpisana Jana Nemec Golob, nato se je zgodila sprememba. Zakonca, ki naj bi bila v postopku razveze, čemur lahko verjamemo ali pa tudi ne, sta že z 12. julijem 2023 za direktorico podjetja imenovala svojo hčerko Luno Golob. Ta je tik pred tem končala Škofijsko gimnazijo v Vipavi, zdaj pa domnevno vodi podjetje, ki je ob koncu leta 2022 na bančnem računu imelo več kot 1,1 milijona evrov. Razkrito je tudi, da ima Golobovo podjetje v Sloveniji štiri sončne elektrarne, vse v Podravju, in sicer na Ptuju in v Rušah. Električno energijo preprodaja prek državnega podjetja Borzen, ki je tudi največji nakazovalec denarja na Golobov Star Solar. Podjetje ima sicer dva bančna računa, enega v Sloveniji in enega v Italiji. Borzen je Star Solarju doslej nakazal 2,14 milijona evrov. Podatki o Golobovem lastništvu elektropodjetja so v javnost prišli, potem ko je spremembo na svoji spletni strani objavila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Vladi in globoki državi naklonjeni mediji so se nemudoma postavili Golobu v bran. Novico o tem so večinoma zadrževali, vendar je bil pritisk prevelik, da bi to lahko skrili. Vprašamo se lahko, kako bi bilo, če bi nekaj takšnega storil Janez Janša. Raztrgali ga bi. KPK je nato prejela tudi prijavo zoper Goloba. Kako se bo razvijalo naprej, ni znano, jasno je le, da bo to odvisno od globoke države. KPK sicer obravnava še dve prijavi zoper Goloba, v eni pa so mu že izrekli opomin (zaradi zamud pri prijavi premoženja). Že dolgo pa obravnavajo prijavo nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar zaradi pritiskov na policijo. Ta postopek je v fazi preiskave. Za enega od primerov (testi Gallup), kjer Golob ni prijavil lobističnega stika, hkrati pa je za zasebno ameriško podjetje v posnetku delal reklamo, pa se javno še ne ve, v kateri fazi je prijava.
To pa še ni vse. Ob koncu tedna je javnost izvedela, da se je Golob preselil v novo zgradbo poleg cerkve v ljubljanskem Trnovem. Zgradba naj bi bila v lasti Golobovega podjetja Star Solar. Kakor je poročal Planet 18, ima Golob s spremljevalko Tino Gaber v tej stavbi, kjer je tudi sedež ljubljanske podružnice Star Solar, stanovanje v izmeri 156 kvadratnih metrov, veliko teraso in dve parkirni mesti. Stvari se torej odvijajo z bliskovito naglico. Golob je namreč še pred nedavnim zatrjeval, da živi od prihrankov, saj mu plača v višini okoli 3.300 evrov neto ne zadošča za preživetje. Še pred poldrugim letom, v času okrog volitev, je javno razlagal, da ima okoli 80 do 100 tisoč evrov prihrankov, a ti kopnijo, saj naj bi bil financiral tudi volilno kampanjo. Zdaj pa smo ugotovili, da se je zlagal, kar pa pri Robertu Golobu ni nič novega.
Zdravstvo čedalje bolj tone
Robert Golob je ob prevzemu oblasti napovedoval, da bo njegova prva in glavna naloga reforma zdravstva in skrajšanje čakalnih vrst. Najprej je za ministra za zdravje nastavil prijatelja Daniela Bešiča Loredana, nato se je z njim sprl in pred letom dni imenoval strateški svet za zdravstvo, katerega vodenje je prevzel osebno. Začasni minister za zdravje je bil precej dolgo, rezultatov ni bilo. Čakalne dobe se podaljšujejo. Vlada pa tudi ni zmanjšala korupcije v zdravstvu, pač pa jo je še povečala. Razpadanje zdravstva se nadaljuje, v koaliciji pa se norčujejo iz zahtev in predlogov poslanske skupine SDS, naj sprejmejo ukrepe, ki jim jih predlagajo. Med pomembnejšimi je sprememba zakona o javnem naročanju, s katero bi morali vnovič uvesti referenčne cene na področju nabave medicinskega materiala. S tem bi bistveno zmanjšali tveganje korupcije. Golobovi pa so zakon, ki določa referenčne cene, nemudoma po nastopu vlade izničili. Podobnih priporočil je še veliko. Med drugim tudi to, naj vlada v sodelovanju s stanovskimi in sindikalnimi organizacijami s področja zdravstva pripravi in predlaga nov plačni sistem v zdravstvu.
Plače in stavke v javnem sektorju
Plače v javnem sektorju je treba urediti. V SDS so vladi posredovali svoj predlog za odpravo plačnih nesorazmerij v vseh delih javnega sektorja. Že pred letom dni so predlagali, da se začnejo pogajanja za nov plačni sistem s tistimi deli storitvenega javnega sektorja, ki predstavljajo zaokroženo celoto in si želijo bodisi poseben plačni sistem, bodisi poseben steber znotraj dosedanjega okvirja. V letu dni se ni zgodilo nič od tega, zdravniki in drugi zaposleni v zdravstvu so zdaj pripravljeni na stavko.
Nezadovoljni s plačami so tudi zaposleni v pravosodju. Razlog za to je tudi v obljubi Roberta Goloba na enem od srečanj sodnikov in tožilcev pred več meseci, da bo vsak od njih mesečno prejel 600 evrov dodatka bruto. Slednje seveda ni mogoče, saj zakonodaja tega ne omogoča.
Golob se je potuhnil. Zdaj obljublja, da bodo v pravosodju prejeli višje plače, ko bo vlada sprejela plačno reformo. Pod njegovim vodstvom tega zagotovo ne bodo dočakali, dodajamo mi.
Migrante bi razselil po vsej Slovenije
Slovenijo pretresajo tudi nezakoniti prihodi več deset tisoč migrantov. Več kot 60 tisoč jih je mejo nezakonito prestopilo samo v letu 2023. Prihodi so se začeli povečevati aprila 2022, ko je Golob, takrat še kot mandatar in kandidat za predsednika vlade, nezakonite migrante povabil v državo. Napovedal je odstranitev ograje na meji s Hrvaško in nezakonite migracije so začele naraščati. Večina jih gre sicer v zahodne države in je Slovenija zanje le prehodna država. Vendar pa je dejstvo, da so migranti popisani v Sloveniji in zelo hitro se lahko zgodi, da jih bodo zahodne države, kamor odhajajo, vrnile k nam. Eden od primerov se je pred kratkim zgodil že na Hrvaškem, ko so jim iz Belgije vrnili več mladih burundskih športnikov. Kako neodgovoren je Golob, kaže tudi podatek, da je pred kratkim v enem od intervjujev napovedal, da bo vlada vzpostavila migrantske centre po državi, ne da bi za to pridobila soglasje občanov in občank. Golob tako zdaj odgovornost prenaša na vse državljane.
Edvard Kadič, analitik: “To je res sončni dvor. Milijoni letijo z vseh strani. Golob ob vseh milijonih, od Borzna, Gen-I, po Balkanu, preprosto ne ve več, koliko mu sili skozi vsa mogoča okna. Ne pozabimo, da gre za javni denar Slovenije, ne za supertruper global biznis.« Da je Golob “vrhunski menedžer”, je dodal in s tem spomnil na besede Urške Klakočar Zupančič, ki je Goloba javno predstavljala s tem nazivom, nato pa sta se “razšla”.
Vida Kocjan