Slovenija kot aktivna članica Evropske unije se sooča s kompleksnimi notranjepolitičnimi razprtijami ali natančneje politično nestabilnostjo, ki ima potencialne odmeve na njeno vlogo v hitro spreminjajočem se svetovnem geopolitičnem okolju. Strokovne dileme, s katerimi se sooča, niso le odsev notranjepolitične delitve, temveč imajo tudi možne globalne posledice. Na evrazijskem prostoru je dogajanje zelo kompleksno in usmerjeno v gospodarsko, energetsko, trgovinsko in vojaško samozadostnost in sposobnost na odzive in potencialne grožnje.
Rusija je v zadnjih mesecih izvedla veliko novih srečanj, podpis dvostranskih pogodb tako na področju gospodarstva in trgovine kot jedrskega in vojaškega sodelovanja. Stekli so pogovori med Rusijo in Kitajsko na področju krepitve dvostranskega gospodarstva in varnostnega sodelovanja, s čimer se je pripravil “teren” za realizacijo 12-letne pogodbe med Kitajsko in Rusijo za dobavo žita. Tadžikistan je od Rusije prejel za količino dveh bataljonov tehnike in sistemov zračne obrambe, prav tako je bilo v srečanju s predsednikom Tadžikistana podpisanih osem sporazumov za področje industrije in prometnega sektorja.
Turčija in Rusija bosta v naslednjih letih pristopila k izgradnji vozlišča zemeljskega plina, ki bo v turški regiji Trakija. Projekt bo tako Turčiji omogočil, da postane ena največjih dobaviteljic plina v Evropo. V enakem obdobju so obrambni ministri Azerbajdžana, Turčije in Gruzije razpravljali o regijski varnostni politiki, sestanek na to temo je v enaki sestavi potekal tudi že februarja tega leta.
Vladimir Putin se je srečal v Združenih arabskih emiratih s predsednikom Mohammedom bin Zayedom Al Nahyanom in s predsednikom Savdske Arabije prestolonaslednikom Mohammedom bin Salmanom, vsebina pogovorov je bila vezana predvsem na področji trgovine in naložb. Rusija si s pristopom povezovanja in sklepanja pogodb prizadeva za utrjevanje položaja predsednika Rusija, saj so v letu 2024 volitve, prav tako te aktivnosti utrjevanja predsedniškega položaja izvaja beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, saj bodo tako kot v Rusiji potekale predsedniške volitve.
Geopolitična slepa pega
V kontekstu naraščajočega vpliva Rusije, Kitajske in drugih globalnih igralcev v regiji Srednje in Vzhodne Evrope se Slovenija zdi presenetljivo nezainteresirana glede tega dogajanja. Zanemarjanje globalnih trendov in neaktivnost na mednarodnem prizorišču lahko prinese dolgoročne posledice za državo zlasti na področju vprašanja varnosti, gospodarskega sodelovanja in energetske strategije.
Potreba po jasnem geopolitičnem vizionarstvu
Da bi Slovenija izkoristila svoj potencial v mednarodni skupnosti, se mora osredotočiti na oblikovanje jasnega geopolitičnega vizionarstva. To vključuje aktivno sodelovanje v oblikovanju evropskih strategij, krepitev diplomatskih odnosov in sprejemanje jasnih stališč do ključnih globalnih vprašanj, kot so varnost, migracije in energetska neodvisnost.
Med notranjo politiko in globalnimi izzivi
Slovenija, kot se zdi, se je trenutno znašla na razpotju. Pričeti mora konstruktivno sodelovati v dinamiki globalnih geopolitičnih premikov. Ključ do učinkovitega izkoristka priložnosti ali izziva leži predvsem v odločnosti in povezanosti domače politične scene. Le s celostnim pristopom in usklajenostjo v političnih odločitvah bo lahko država postala stabilna sila znotraj EU in tudi pomembna akterka v globalni geopolitiki.
Poleg tega je nujno, da Slovenija aktivno sodeluje v oblikovanju trajnostnih politik energetike, varnosti in gospodarskega razvoja. Zdi se, da so te teme nekako pozabljene v slovenskem odločevalskem nivoju, kajti mnogo držav EU energetske vzdržnosti rešuje na “individualno”, za primer lahko vzamemo Nemčijo, ki je nedavno podpisala sporazum z vlaganjem v afriške države iz naslova zelene energije za protiutež dobave zemeljskega plina, na drugi strani lahko govorimo tako o Španiji kot Franciji, ki prek pomorskih poti še zmeraj prejemata velike količine ruskega zemeljskega plina. Prav tako v tem kontekstu lahko govorimo o okrepitvi kitajske svilne poti, ki bo imela posledice tako za trgovinski tok kot gospodarsko panogo cele Evrope.
Varnost je še en ključen vidik, ki zahteva celovit pristop. Slovenija se mora aktivno vključiti v ukrepe za kibernetsko varnost, hkrati pa okrepiti nacionalno varnost z učinkovitimi strategijami in sodelovanjem z mednarodnimi partnerji. S trenutnimi grožnjami s področja kibernetskih napadov in hibridnih operacij je nujno, da Slovenija razvije robusten sistem, ki bo zaščitil in nudil zgodnje opozarjanja na možnost nastanka kibernetskih napadov.
Vendar pa smo lahko kritični, saj se Slovenija ukvarja sama s seboj, to pa seveda ogroža perspektive nacionalne varnosti, saj se ob nezakoniti migrantski problematiki vrstijo drugi aspekti, kot so nedavni kibernetski napad na HSE, energetska kriza, povišana inflacija, nizka gospodarska rast, povečanje okužb vključno s covidom-19, politična nestabilnost in enotnost, naravne nesreče in nenazadnje se soočamo tudi z dvema kriznima žariščema. Tukaj se na eni točki lahko vprašamo, ali še zagotavljamo vse stebre nacionalne varnosti. Morda je odgovor delno pritrdilen, v prihodnje bo razkril posledice in nove izzive, s katerimi se bo država soočala.
Dinamika na geopolitičnem parketu se bo v prihodnje vrtela še s hitrejšo intenziteto, vprašanje je, ali bo Slovenija lahko sledila novim izzivom v samem evropskem prostoru in merjenju moči vodilnih držav Evrope.
Andrej Vastl