Politična napetost je naraščala tako na notranjepolitičnem prizorišču, kjer so se med koalicijskimi politiki krepile zahteve za čimprejšnjo razdružitev, kot tudi na zunanjepolitičnem prizorišču, kjer je vprašanje Jugoslavije postalo stalnica na srečanjih tujih politikov in diplomatov. Vlada se je tega dne intenzivneje lotila še dveh trših orehov: prihodnjega parlamenta in reforme zdravstva.
Avstrijska ljudska stranka je na Dunaju pripravila dvodnevno okroglo mizo o narodnostnih manjšinah, narodih in regijah v Evropi. Posebno pozornost so udeleženci namenili razmeram v Jugoslaviji. Slovenski predstavniki (Lojze Peterle, Ivan Oman in dr. Dimitrij Rupel) so predlagali dopolnitve sklepnega dokumenta, med drugim glede nedotakljivosti republiških meja. Zaradi nasprotovanja srbskih predstavnikov (med njimi dr. Radovana Karadžića), ki so trdili, da so republiške meje zgolj upravne, je bil slovenski predlog zavrnjen.
Tudi zunanji ministri držav Evropske skupnosti, ki so se v Luksemburgu zbrali na pogovorih o obrambni politiki, so na predlog Italije na dnevni red znova uvrstili vprašanje Jugoslavije. Čeprav je bila evropska dvanajsterica pogosto neenotna glede zunanjepolitičnih vprašanj, je še v zadnji resoluciji Evropskega parlamenta zagovarjala jugoslovansko enotnost in celovitost.
Demos noče čakati pol leta, SDSS za takojšnjo in brezpogojno osamosvojitev
Na današnji dan se je sešel Demosov poslanski klub in razpravljal predvsem o razdružitvi. Predsednik kluba dr. Franc Zagožen je jasno povedal, da je razpoloženje v Demosu takšno, “da je mogoče jasno povedati, da Demos ni pripravljen čakati do 23. junija.” Vzrok pospešenega osamosvajanja je po njegovih besedah iskati v zadnjih političnih dogodkih v Jugoslaviji, ki poglabljajo krizo: “To nam otežuje tudi gospodarske stike z razvitim svetom, kajti poslovanje z nami postaja zanje tvegano.” Demosov poslanski klub je napovedal, da bo od vlade zahteval, naj pohiti s svežnjem zakonov, potrebnih za gospodarsko osamosvojitev.
Poslanski klub Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) je od predsednika skupščine (parlamenta) zahteval sklic izredne seje, na kateri bi poslanci obravnavali ustavni zakon za takojšnjo in brezpogojno osamosvojitev Slovenije. Poudarili so, da bomo Slovenci le tako imeli primerno pogajalsko izhodišče.
V opozicijski Liberalno-demokratski stranki (LDS), naslednici nekdanje Zveze socialistične mladine, pa so svarili pred še vedno živim “dinastičnim duhom Habsburžanov”, ki se po njihovem kaže v tesnejših povezavah z Avstrijo, in pred domnevno naraščajočo katoliško usmeritvijo slovenske vlade.
Enodomni ali dvodomni parlament?
Republiška ustavna komisija je pospešila delo in na ta dan med drugim razpravljala o prihodnjem parlamentu. Ob tem so se pokazale velike razlike v pogledih Demosove koalicije, ki je zagovarjala enodomni parlament, in pogledih opozicije, ki je poleg državnega zbora zahtevala še zbor regij. Razhajanje je nastalo tudi pri vprašanju zastopanosti narodnih manjšin v parlamentu, glede Romov in podobno.
Borci bolj prizadeti in več bolni
Izvršni svet (vlada) je na ta dan sprejel vrsto ukrepov za večjo racionalizacijo slovenskega zdravstvenega sistema. Strokovnim službam so naložili pripravo analize bolnišničnih in zdravstvenih zmogljivosti, na podlagi katere se bodo lahko odločili o morebitnem zaprtju nekaterih oddelkov. Ta vladna poteza je zelo vznemirila člane borčevske organizacije, ki so se zbali za obstoj Specialističnega hospitalnega oddelka Emona v Bolnišnici dr. Petra Držaja. Ta je bil med ljudmi znan kot “bolnišnica za borce” in privilegij za nekdanjo borčevsko elito. Čeprav vlada na seji ni niti z besedo omenila zapiranja omenjenega oddelka, so mediji poročali o vznemirjenju ne le med borci, ampak tudi med “zdravniškim osebjem in javnostjo nasploh”. Dnevnik je podal izjavo dr. Lilije Čerin: “Po statističnih podatkih je populacija, ki je aktivno sodelovala v NOB, bolj prizadeta, več bolna. Navsezadnje si ti ljudje tudi zaslužijo tak oddelek; z njim kaže družba tudi delček svoje kulture, človečnosti in humanosti.“