fbpx

25. marec 1991: Ekonomsko stanje v Jugoslaviji je katastrofalno, edina rešitev je Evropa

Dimitrij Rupel, Rajko Pirnat, Jože Pučnik (Foto: Arhiv Demokracije)

O stanju gospodarstva sta za medije spregovorila Pučnik in Bajt. Vrelišču se je bližala proračunska razprava o sredstvih za vojsko, policijo in mednarodne odnose ter na drugi strani zdravstvo, šolstvo in socialo. Peterle, Rupel in Oman so sodelovali v pogovorih na Dunaju. Britanski Independent je pisal o strahovih Slobodana Miloševića, ki jih je videl v povezavi s Cio in Vatikanom.

Miro Petek je v časniku Večer objavil pogovor z dr. Jožetom Pučnikom, predsednikom Demosa, v katerem je izstopala ocena slovenskega gospodarstva, ki je v takratnih razmerah lahko tekmovalo znotraj Efte in vzhodne Evrope. Vstop v razvitejši del Evrope ni bil mogoč, prej je bilo doma treba ustvariti ustrezne razmere za intenzivnejše finančne, blagovne in informacijske pretoke. Slovenija se je v letu 1992 začela vključevati tudi v celotni evropski prostor, kar je ves čas prilagajala povečevanju uspešnosti gospodarstva.

Oceno jugoslovanske ekonomske politike je za Politiko ekspres predstavil dr. Aleksander Bajt. Ocenil je, da je gospodarstvo že leto dni v katastrofalnem stanju in da njegovo odpiranje ne vodi v prestrukturiranje in povečanje storilnosti, temveč ravno nasprotno, v njegovo propadanje in popolno nekonkurenčnost. Navedel je, da so bili odpravljeni vsi uvozni režimi, carinska zaščita se je bistveno zmanjšala, uvoz pa se je zaradi precenjenega dinarja povečal. Opozoril je, da bi potrebovali več let, preden bi se gospodarstvo normaliziralo, se usposobilo, da postane sestavni del evropskega ekonomskega prostora.

O posameznih vsebinskih sklopih proračuna, tudi o področju gospodarstva, so se izrekli v Socialistični stranki Viktorja Žaklja. Trdili so, da je bilo iz predloga dokumenta razvidno, da vlada v primerjavi z osnutkom ni spremenila razvojnih projekcij, da proračuna nikakor ni naravnala v krepitev suverene države kot gospodarsko uspešne in socialno pravične ter da je veliko sredstev usmerila v vojsko, policijo in mednarodno sodelovanje.

Jugoslovanska armada uvaja izredno stanje, Slovenijo naj čim prej zapusti
Predsednik vlade Lojze Peterle, član predsedstva Ivan Oman in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel so se na Dunaju udeležili dvodnevne okrogle mize o Evropi z delovnim naslovom “Narodnostne manjšine, narodnosti in regije v novi arhitekturi Evrope”. V pogovorih z dunajskim županom Zilkom je Peterle potrdil, da je Slovenija vzpostavila temelje za uveljavitev svoje valute, potnih listov in uzakonjenega lastnega državljanstva. Glede dogajanja v Jugoslaviji je Peterle poudaril: “da se je armada znašla v vlogi glavnega razlagalca ustave in v vlogi nekoga, ki negira stališča predsedstva in posreduje v mednacionalnih ali medstrankarskih razpravah, kar kaže na to, da v Jugoslaviji v resnici velja izredno stanje.”

Rupel, predsednik Slovenske demokratične zveze (SDZ), je v imenu stranke od slovenskih državnih organov zahteval, da do 30. junija dosežejo umik JLA iz Slovenije in demobilizacijo vseh slovenskih vojakov in oficirjev ter da se slovenski naborniki pošiljajo na usposabljanje v ustrezne organe Republike Slovenije, upoštevajoč slovenski zakon.

Cia in Vatikan sta vodila protisrbsko koalicijo, v Sloveniji so jo sklepale leve stranke
Britanski Independent je objavil prispevek o poglabljanju gospodarske krize v Jugoslaviji, ki se je z zaustavitvijo finančne pomoči v Evropskem parlamentu še poglobila. Po pisanju dnevnika bi ob posegu vojske v obvladovanje dogajanja v državi prekinitev pomoči izvedle tudi ZDA. V prispevku navajajo oceno, da je k destabilizaciji Jugoslavije bistveno prispeval Slobodan Milošević, ki je mednarodno skupnost doživljal kot protisrbsko koalicijo, ki jo vodita Cia in Vatikan, medtem ko je Mednarodni denarni sklad označil za sovražno tujo silo.

Javnosti se je predstavila novoustanovljena Nova socialdemokracija (NSD), socialdemokratska frakcija Stranke demokratične prenove (SDP). NSD se je dogovorila za tesno sodelovanje in usklajevanje akcij z Delavsko stranko Slovenije, Socialdemokratsko unijo in stranko krščanskih socialistov v ustanavljanju. Član vodstva NSD Miloš Čirič je zatrdil: “povezovanje je mogoče samo ob konkretnih projektih, kajti pri teh se vidi, kdo je danes levica in kdo desnica in kdo je na strani delavcev, ko bodo prihajali protestirat pred skupščino.”

Jani Drnovšek, Gov.si