“Izrek stranske kazni izgona tujca iz države v konkretnem primeru ni bil mogoč, saj zanj v relevantnem kazenskem zakoniku iz leta 2008 ni bilo pravne podlage,” je vlada Marjana Šarca poslancu SDS Branku Grimsu odgovorila, zakaj migranta iz Maroka Alija Safiniju, ki je v državo prišel nezakonito, niso izgnali iz države po prestani zaporni kazni za rope dveh žensk, ki ju je stepel.
Kazenski zakonik izgon tujcev kot stransko kazen sodnikom omogoča od julija 2017. Vlada pa nič ne odgovori, kako ji je spodletelo migranta, ki so mu, tako vsaj poročajo mediji, zavrnili azil, izgnati nazaj na Hrvaško, ker pri nas ni imel pravice bivati.
Safini je zdaj osumljen še, da je po prihodu iz zapora, kamor ga je 16. novembra 2018 poslala sodnica Mojca Kocijančič zaradi nasilnega ropa dveh žensk leta 2016, posilil še dve študentki v Ljubljani. Obe po srečanju na Metelkovi v centru mesta. Izgon ga ni doletel, ker je kaznivo dejanje nasilnega ropa storil že leta 2016, ko izgon še ni bil mogoč, pojasnjujejo iz vlade. Že v času kaznivih dejanj leta 2016 pa je bil pogojno obsojen. To se je pokazalo predvčerajšnjem, ko so na sodišču v Ljubljani po pritožbi delno spremenili odločitev, da kot novinar nimam pravice čisto nič izvedeti o sojenju temu migrantu. Več o tem in koliko zdaj že smemo vedeti o odločitvah sodišč, lahko preberete v posebnem članku tukaj: Cenzurirano: Osumljeni posilstev Safini je že prej na pogojni stepel dve ženski.
Široko prikrivanje medijem in javnosti
Informacije, da je posilstev osumljen Ali Safini in da ga je prej na večletno zaporno kazen zaradi nasilnega ropa obsodila sodnica Kocijančičeva, sem pridobil neuradno že prej iz sodišča, kjer je bil del sodnikov zgrožen nad načinom obveščanja javnosti, ki ga je ubral vrh sodišča. A prikrivalo novinarjem ni le sodišče. Posilstvi je medijem prikrila tudi policija. Trdijo, da so s tem varovali študentki in da medijem takšna dogajanja prikrijejo v vseh primerih.
Policisti končno priznali
Ko so dogajanje čez nekaj tednov razkrili novinarji Dnevnika, so iz policije priznali, da sta posilstvi bili, so pa vztrajali pri prikrivanju imena osumljenega. Sodišče pa mi je najprej tudi zavrnilo dostop do sodbe za rop osumljenega posilstev. Trdili so, da javnost nima pravice vedeti niti, ali so migrantu, ki je osumljen posilstev, pri njih prej sploh sodili za nasilni rop. Pa čeprav ustava določa: “24. člen (javnost sojenja) Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme določa zakon.” Ravnanje sodišča, ko je bilo povsem očitna in namerna kršitev besedila ustave. Zakona, ki bi določal takšno izjemo, ni opaziti. Sklicevali so se na odredbo Evropskega sveta in parlamenta, po kateri po njihovi razlagi javnost o sojenjih nima pravice vedeti nič. Še tega, ali je sploh potekal kak kazenski postopek:
V medijih podatkov o tem, da je bil Safini pred dobrim letom obsojen, ker je med poskusom ropa pretepel dve ženski, nisem našel, kar kaže na možnost, da so sojenje in sodbo prikrili javnosti. Je pa vlada Grimsu v odgovoru potrdila vsaj, da na sodišču zdaj poteka postopek proti temu migrantu. To, da so iz vlade povedali, da na sodišču v Ljubljani poteka kazenski postopek proti migrantu, ni v skladu z odločbo tega sodišča, da javnost nima pravice vedeti za kazenske postopke in bi morali torej iz sodišča zdaj sprožiti postopek proti vladi, ker krši zakon, saj razkriva javnosti podatke, ki se jih ne sme. Zakoni v pravnih državah veljajo za vse. Niso posebni za novinarje in za vlado. A tak spor, če bi ga sodišče sprožilo proti vladi, bi bil docela bedast, ker vlada ravna prav. Sodišče pa ne.
Tako so razkrili da poteka postopek proti migrantu
“Skrivnost”, da postopek proti Maročanu zdaj poteka na okrožnem sodišču v Ljubljani, so iz vlade razkrili tako: “Storilcu dveh kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je bila dne 30. 10. 2019 odvzeta prostost in odrejeno pridržanje. Dne 31. 10. 2019 je bil s kazensko ovadbo za dve kaznivi dejanji po prvem odstavku 170. člena Kazenskega zakoni (posilstvo) izročen dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je zoper njega odredil pripor.”
Da je imela vlada pri obsojenem migrantu, ko gre za vrnitev v njegovo domovino, povsem zavezane roke, so iz ministrstva pojasnili s tem, da je bila leta 2008, posebej so poudarili, da je to bilo v času prve vlade Janeza Janše (SDS), ko je pravosodno ministrstvo za NSi vodil Lovro Šturm, stranska kazen izgona tujca umaknjena iz kazenskega zakonika in namesto tega uvedena možnost izgube pravice bivanja tujca v državi. Za izgon tujca do ponovne spremembe, ki je bila na predlog tožilstva vrnjena v ureditev in je začela veljati 2.7.2017, se sodniki zato niso mogli odločati. Po novem tujca sodišče lahko izžene, če je kazen več kot dve leti zapora, ob dodatnem pogoju, da je na podlagi osebnih okoliščin storilca podana resna grožnja za javni red ali javno varnost.
Zavrnili, kar Grims ni zahteval
Vlada pa v odgovoru Grimsu nič ne pove o tem, da jo šlo za tujca, ki je bil v državi brez dovoljenja, ki so mu zavrnili prošnjo za azil in bi ga morali repatriirati brez sodbe o izgonu, a jim je vračanje na Hrvaško v preteklosti spodletelo. Tako je vsaj mogoče sklepati po neuradnih podatkih v medijih. Za te postopke pa je odgovorna vlada in ne sodišča. Na vprašanje, ali bo vlada prevzela politično odgovornost, so iz vlade odgovorili celo, da sodnikov ni mogoče klicati na politično odgovornost, čeprav Grims ni spraševal po politični odgovornosti sodnikov.
Tako so mu odgovorili o odgovornosti vlade: “Vlada najprej in abstracto poudarja, da se v skladu s temeljnimi ustavnimi načeli delitve oblasti (3. člen Ustave), neodvisnosti sodišč in sodnikov (23. in 125. člen Ustave) ter vezanosti sodnikov na Ustavo in zakon (125. člen Ustave), niti Vlada oz. izvršilna oblast niti zakonodajna oblast ne smeta vmešavati v delo oz. odločitve posameznega sodnika glede konkretnih primerov, ki jih obravnava, prav tako pa sama sodišča oz. sodniki ne morejo biti politično odgovorni za svoje odločitve v konkretnih primerih. V zvezi s konkretnim primerom, o katerem sprašuje poslanec, zato Vlada zgolj informativno ponovno pojasnjuje, kakor je že pojasnjeno v odgovoru na prvo vprašanje – namreč, da izrek stranske kazni izgona tujca iz države v tem primeru sploh ne bi bil mogoč, saj zanj v relevantnem Kazenskem zakoniku iz leta 2008 (KZ-1) ni bilo pravne podlage. Kot je prav tako že pojasnjeno, je umik pravne podlage, torej odpravo stranske kazni izgona tujca iz države, iz slovenskega Kazenskega zakonika, potrdil Državni zbor na predlog Ministrstva za pravosodje v mandatu 2004-2008.”
Peter Jančič, Spletni časopis