Sredi prejšnjega desetletja se je odvijal proces proti nekdanjemu tržiškemu županu Pavlu Ruparju. “Župan Rupar je prejemal podkupnino,” pa so bili naslovi številnih časopisov po državi. Afera, ki je takrat zatresla desno politično sceno, se do danes še ni pomirila. A ko smo v naše uredništvo dobili nove dokaze, nedoslednost sodniških organov, podkupljivost, laganje in še marsikaj, nismo mogli verjeti svojim očem. Objavljamo ekskluzivno zgodbo, kako je globoka država poskrbela, da so zaprli Pavla Ruparja.
“Celoten kazenski proces zoper nekdanjega poslanca in tržiškega župana Pavla Ruparja je bil zrežiran, nestrokovno voden, Rupar pa je bil na koncu pravnomočno obsojen na leto dni zapora, čeprav očitanega kaznivega dejanja ni izvršil, dve ključni priči pa sta v celotnem kazenskem procesu lagali v njegovo škodo,” je zapis strokovnjakov s področja prava, civilne iniciative Aktivni državljani samostojne Slovenije, ki so ponovno odprli Ruparjev kazenski primer.
Pavla Ruparja so pred desetletjem osumili kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po čl. 261/III KZ RS, saj bi naj kot župan občine Tržič dne 26. 2. 2004 s svojim podpisom in žigom občine potrdil potrdilo izpolnitve k sporazumu o sklenitvi pogodbe o vlaganju javnega kapitala za zagotavljanje gospodarske družbe za čiščenje odpadnih voda in padavinskih voda v občini Tržič, sklenjen med družbo Aquaplus iz Avstrije in občino Tržič, da je izpolnjen 2. člen predmetnega sporazuma s strani Aquaplus v celoti in ob tem prejel ček v višini 40.000 eur za nastale stroške za že izvedene storitve, ki naj bi jih imela občina Tržič v zvezi s tem projektom. Denar je bil, kot je trdila tožilka, istega dne, 26. 4. 2004 vnovčen v banki v Avstriji, denar iz tega naslova pa ni bil položen na račun občine Tržič, ampak ga je zadržal župan Pavel Rupar. S tem dejanjem bi naj župan Rupar po njihovo izrabil svoj uradni položaj in si pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 40.000 eur.
Iz kazenske ovadbe PU Kranj in analize dokumentov je razvidno, da je podjetje Aquaplus dne 2. 2. 2004 na občino Tržič naslovilo dopis na župana Ruparja, v katerem je v tretji točki navedeno, da bi Aquaplus občini Tržič lahko plačal 40.000 eur za plačilo predhodnih stroškov, ki bi jih naj imela občina Tržič do tedaj, ob pogoju, da župan podpiše sporazum o sklenitvi pogodbe in občina za to vsoto izstavi račun za 40.000 eur.
Sestanek na Dunaju
25. februarja leta 2004 se je na Dunaju zgodil sestanek, ki je vplival na nadaljnjo obravnavo postopka na sodišču zoper Pavla Ruparja. Pri raziskavi dejstev, kaj se je omenjenega dne dogajalo v avstrijski prestolnici, je po mnenju strokovnjakov prišlo do nesprejemljivih odstopanj od ugotovljenega dejanskega stanja, sodna veja oblasti pa je pri odločanju o krivdi župana Ruparja spregledala in izpustila nesprejemljivo veliko dejstev, ki dokazujejo, da se celotno dogajanje ni zgodilo tako, kot je presojeno.
V kazenski ovadbi PU Kranj je navedeno, da sta se dne 25. 2. in 26. 2. 2004 na Dunaju v prostorih podjetja Aquaplus oglasila Tržiški župan Pavel Rupar in vodja komisije D.Š. ter tam prejela zahtevano vsoto v obliki gotovinskega čeka, katerega jima je v pisarni podjetja Aquaplus predal prokurist G. L., po podpisu izpolnitvenega potrdila s strani župana Ruparja. Nadalje so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je dne 26. 2. 2004 ob vrnitvi z Dunaja ček v višini 40.000 eur v Lipnici, v banki Bank Austria, vnovčil Jurij Pinter ob 15.00 uri. Ta je moral ček vnovčiti po nalogu predstavnikov Aquaplus, denar, ki ga je prejel na banki po vnovčenju, pa je Juriju Pinteju izročil županu Ruparju v nekem lokalu, nasproti banke, v prisotnosti D. Š. in soproge M. P., katero je poklical, da je prisotna pri izročitvi kot priča. Aquaplus je predložil dokazilo, da je bil ček dejansko tega dne vnovčen in kopijo bančnega izpiska podjetja Porr. Navajajo pa še, da se Pavel Rupar in D. Š. ne spomnita predaje čeka ob podpisu potrdila v prostorih Aquaplus. Glede na to, da bi naj bil denar za predhodne stroške občine Tržič v obliki čeka izplačan, bi morala občina za to transakcijo po sporazumu izdati račun, česar pa niso storili.
Zanimivo je, da v kazenski ovadbi ni niti z eno besedo opisan potek vnovčitve gotovinskega čeka in predaje denarja Pavlu Ruparju v lokalu v Lipnici. Tudi pri podrobni analizi celotne dokumentacije ne najdemo preiskav, ugotovitev in zbranih dokazov, ki bi jih kriminalisti morali opraviti v danem primeru, še posebej v delu vnovčitve in predaje denarja, in so z opustitvijo preiskovalnih opravil zbiranja materialnih dokazov neposredno ogrozili pravice obtoženega Pavla Ruparja, kar je kasneje imelo odločilno vlogo pri procesiranju župana Ruparja. Opustitev zbiranja potrebnih dokazov, ki bi Ruparja razbremenili, je povzročila, da le teh v sodnih postopkih leta kasneje ni bilo več mogoče pridobiti in dokazati, da sta ključni priči Jurij Pinter in M. P., sta dejansko pred organi pregona lagala ter Pavla Ruparja s tem spravila v zapor.
Nadalje je bilo ugotovljeno, da v celotnem kazenskem procesu sploh ni bila opravljena preiskava, ali je bilo 40.000 eur, navedenih v računu, dejansko nakazano na TRR račun avstrijske banke podjetja Imecon, z valuto 30. 9. 2003. Račun prav tako nikdar ni zaveden v poslovnih knjigah podjetja Imecon, so pa ga evidentirali v podjetju Aquaplus, saj so ga preiskovalcem sami izročili. Več kot očitno gre za fiktivni račun, izdan od podjetja Imecon, antidatiran in prirejen za pokritje 40.000 eur, namenjenih za plačilo predhodnih stroškov občine Tržič, kar dokazuje z roko pripisano “prejeto 40.000, 26. 2. 2004” in “plačano s čekom (PORR), 26. 2.” Glede na dejstvo, da župan Rupar spornega denarja ni prejel, so brezpredmetne navedbe tožilstva, da je župan na občini prikrival podpis navedenih dokumentov in prejem denarja. Račun v višini 144.000 eur, ki ga je dne 9. 7. 2004 podjetje Aquaplus poslalo občini Tržič za povrnitev stroškov zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz podpisanega sporazuma in potrdila, ne navaja, kdaj in na kak način in komu je bila plačana vsota 40.000 eur.
Druženje s politiki leve provenience
Na sodišču je takrat Ruparja močno obremenil J. P. Na to nakazujejo in dokazujejo novo ugotovljena dejstva, saj je bil župan Rupar v tistem času močno izpostavljena politična oseba desne politične sfere, ob tem pa še član stranke SDS, za Jurija Pinterja pa je ugotovljeno, da se je prav v tistem času intenzivno družil z izpostavljenimi politiki leve opcije (Ivo Vajgl). Prav sestanek na Dunaju v prostorih podjetja Aquaplus in vnovčenje čeka v Lipnici istega dne dokazujeta številne nepravilne, nezadostne in nestrokovne ugotovitve organov preiskovanju in pregona, predvsem pa pomanjkanje preiskovalnih dejanj in opravil, s katerimi bi nesporno in brezpogojno ugotovili, da župan Rupar nikakor ni izvršil očitanega kaznivega dejanja.
Očitke je v celoti zavrnil
Na glavni obravnavi je Pavel Rupar poudaril, da so vsi očitki neutemeljeni in da jih v celoti zavrača. Dejanja, ki se mu očita, ni storil in od Pinterja ali kogarkoli drugega ni prejel nobenega denarja. Postopek pa je posledica dejstva, da je poskusil vnovčiti bančno garancijo, zaradi česar je prišlo do spora s podjetjem Aquaplus. Kar je bilo v bistvu popolnoma res.
Zanimive so tudi naslednje ugotovitve Aktivnih državljanov samostojne Slovenije, ki so ponovno odprli Ruparjev kazenski primer.
-
-
- V prvi vrsti ni bila opravljena preiskava telefonskih aparatov, pregled telefonskih klicev med zakoncema Pinter, pregled baznih postaj njunega nahajanja v kritičnem času predaje denarja v Lipnici, v čemer bi bilo neposredno ugotovljeno, ali sta govorila resnico in dokazano, ali se je Pinterjeva dejansko nahajala v Lipnici. Kriminalisti PU Kranj in Maribor so imeli to možnost opraviti pravočasno, pa tega niso storili. Kasneje je bilo prepozno, saj operaterji mobilnih omrežij hranijo te podatke samo določen čas.
- Nadalje ni opravljena preverka glede dejanskega izdajatelja spornega čeka g. Steiningerja in nikdar niti ni bila zahtevana od organov pregona.
- Na občini nihče ni preveril dogovorjenih službenih dolžnosti župana Ruparja za sporne dneve 25. 2. 2004, 26. 2. 2004, kar bi potrdilo resničnost navedb enih ali drugih.
- Nikdar ni preverjen transakcijski račun podjetja Imecon, saj obstaja velika verjetnost, da je na njihov račun dejansko nakazana vsota 40.000 eur, kar nakazuje na neko nezakonito ravnanje med njimi in podjetjem Aquaplus, mimo župana Ruparja.
Vsa ta preiskovalna dejanja, v kolikor bi bila opravljena, bi z veliko stopnjo verjetnosti že v začetni fazi preiskave izključila župana Pavla Ruparja kot osumljenca in v nadaljevanju obtoženca.
-