Gibanju Svoboda se je priključilo že nekaj oseb, ki jih druži vsaj ena lastnost – nenaklonjenost premierju Janezu Janši. Videti je, kot da je tovrstna zamera nekakšna vstopnica oziroma pogoj za članstvo v Golobovem gibanju. Najprej se je tako v Golobove vrste vključila nekdanja okrajna sodnica Urška Klakočar Zupančič, nato pa še novinarka Mojca Pašek Šetinc. Zato niti ne bi bilo nenavadno, če bi govorice glede nekdanje generalne direktorice Policije Tanje Bobnar držale. V vsakem primeru pa bo zanimivo spremljati, kdo se bo naslednji priključil Golobu – še kdo iz vrst nekdanjega kadra Marjana Šarca?
V uredništvo smo prejeli informacijo, da se Tanja Bobnar pridružuje stranki Roberta Goloba, zanimalo nas je, ali navedene informacije držijo in kaj jo je vodilo v takšno odločitev. Vprašali smo jo tudi ali bo, v primeru da Golob zmaga na volitvah, kandidirala za kakšen položaj, denimo za notranjo ministrico. “Vaše informacije ne držijo. Nisem članica nobene politične stranke in tega namena tudi nimam biti,” je odgovorila Bobnarjeva in dodatno pojasnila, da na prihajajočih volitvah ne bo kandidirala, o morebitnih kandidaturah za delovna mesta in nalogah po volitvah, pa v tem trenutku ne razmišlja. “Če pa bom, bo javnost pravočasno obveščena,” je še dodala. Dobro obveščeni viri sicer pravijo, da je Bobnarjeva v Golobovi ekipi, vendar pa očitno ne bo kandidirala.
Spomnimo, Bobnarjevo je na funkcijo generalne direktorice Policije spravil Damir Črnčec, v času vlade Marjana Šarca. Požareport pa poroča, da naj bi se Bobnarjeva želela še posebej maščevati tudi državnemu sekretarju za nacionalno varnost Žanu Mahniču – takratni poslanec SDS in podpredsednik Knovsa je Bobnarjevo leta 2020 namreč pozval k odstopu. Mahnič je menil, da je tedanja generalna direktorica Policije z uvedbo predkazenskega postopka priznala, da obstaja utemeljen sum vohunjenja za politiki. Ker naj bi lagala, jo je torej pozval k odstopu. Spomnimo tudi na to, da je leta 2020 informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik potrdila, da so na policiji uvedli inšpekcijski postopek, v katerem preverjajo, ali so policisti res neupravičeno pregledovali evidence določenih poslancev oziroma politikov.
Bobnarjeva se je odgovorom izogibala, kaj šele, da bi izvedela interno policijsko preiskavo
“Slovenska policija ni in ne bo podaljšana roka politike. Smo strokovna služba, ki v tej državi zagotavlja varnost ljudem. Služimo ljudem in ne interesom politike”, je pred časom poudarila Bobnarjeva, a vendarle primer Andreja Magajne govori sam zase. V njegovem primeru se je namreč izkazalo, da je policija grobo zlorabila svoja pooblastila. Takrat so namreč Magajni na domu opravili hišno preiskavo, ker naj bi imel na svojem računalniku fotografijo razgaljenega mladoletnega dekleta – policisti iskane fotografije niso nikoli našli, iz več zaseženih računalnikov pa so pozneje na policiji čudežno izgubili trde diske. Zaradi domnevne izgube trdih diskov je bil na policiji bojda opravljen nadzor, eden izmed policistov naj bi se znašel celo v disciplinskem postopku, po dolgih letih pa je obtožnica na sodišču padla. Na glavni obravnavi, do katere je iz nepojasnjenih okoliščin prišlo šele po šestih letih, je sodnica razsodila oprostilno – obravnava je trajala vsega skupaj šest minut.
Sara Bertoncelj