Ana Zagožen, hči pokojnega Jožeta Zagožna, dolgoletnega vplivnega člana SDS: “Cenil je izobražene in delovne ljudi, dandanes bi se držal za glavo, ko bi videl, kdo vlada naši domovini”

Pogovarjali smo se z ljubljansko mestno svetnico Ano Zagožen, ki je bila izvoljena na listi SDS. Je hči pokojnega dr. Jožeta Zagožna, ki je bil dolga leta vpliven član SDS.

Gospodična Ana, če začneva malo šaljivo. Ste res Janševa kraljica Instagrama, kot so vas označili v enem od slovenskih medijev? Nedvomno ste zelo navzoči na socialnih omrežjih, še posebej na Instagramu …
Ta naziv me je malo presenetil, sem se kar nasmejala ob tem, a po drugi strani priznam, da mi laska. Na omrežjih sem res veliko prisotna, a ima vsako omrežje svojo vlogo. Twitter je bolj za družbenopolitične teme, Instagram pa je bolj sproščen, saj ga večinoma uporabljajo mladi in tudi moji sledilci so v povprečju stari od 20 do 35 let. Tam večinoma objavljam sproščen življenjski slog in zdrav način življenja, saj sem mnenja, da če znaš dobro poskrbeti zase, znaš tudi za druge. Morda kdo razume napačno, a tudi pri videzu zagovarjam pomembnost urejenosti, predvsem pri ženski. Pri meni pa je tako: ko je resno, se tega lotim s polno paro, v prostem času pa se tudi pošalim in pozabavam s prijatelji, saj si želim nekako uravnotežiti življenje.

Ste pa tudi politično zelo aktivni.
Že dokaj mlada sem spoznala, da je politika vse okoli nas, in če želimo živeti dobro in v državi blaginje, moramo za to garati, nič ne pride samo od sebe. Slovenska demokratska stranka mi je bila po vrednotah najbližja, zato sem se ji pridružila. To je bila ena najlepših odločitev, saj sem poleg političnih kolegov v tej veliki družini dobila tudi dobre prijatelje. Politika me pravzaprav hote ali nehote spremlja od malih nog, saj sem odraščala z očetom, ki se je prav tako aktivno ukvarjal s politiko. Takrat sem z njim in družino doživljala vzpone in padce, kar me je še bolj gnalo, da bi pomagala spremeniti slovenski politični prostor, ki je še vedno pod tako velikim vplivom prejšnjega sistema. Tega se danes večina mladih niti ne zaveda, saj živimo v demokraciji, za katero se kdaj pošalim, da je prikrita. Danes se mi velikokrat zdi (sploh zadnje tedne), da doživljam podobno usodo kot oče, ki so ga zaradi načelnosti mnogokrat napadli, a vem, da bom vsemu kos, saj vse to počnem iz ljubezni do države in njenih ljudi.

Ste torej hči pokojnega in nekoč vplivnega člana SDS dr. Jožeta Zagožna, ki je bil dejaven tako v medijih, politiki kot gospodarstvu. Leta 2000 je bil v Bajukovi vladi minister za gospodarstvo, v času prve Janševe vlade pa generalni direktor Holdinga Slovenskih elektrarn. Kako ste v letih zatem doživljali politično montirani sodni proces Patria, ki je vašega očeta prav gotovo predčasno spravil v grob?
V času procesa je bilo zelo težko. Ni bilo jutra, da ne bi časopisi pisali o tem. Očeta ni bilo lahko gledati, kako se je sekiral, in sem v njegovih očeh videla, da se mu godi krivica. Mene je vedno učil, da mora človek biti pokončen in načelen in najbolj je cenil ljudi, ki jih nisi mogel »kupiti«. Vsa ta filozofija pa prihaja tudi iz rodu naših prednikov, saj je bil tudi moj stari oče po vojni žrtev sistema, ker se ni hotel pridružiti zadrugi oziroma prepustiti svoje kmetije in žage oblastnikom. Po vojni je praktično izgubil vso lastnino in je moral začeti ustvarjati znova. Zaradi tega je bil v taborišču Šterntal in kasneje prisilno gradil TEŠ. Med vojno so mu zaradi izdaje, ker se je brat pridružil partizanom, mamo in dve sestri odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer so vse umrle.

Kako pa ste gledali oziroma gledate na namige nekaterih režimskih medijev, naj bi se bil vaš oče pri nekaterih poslih finančno okoristil pa da je za seboj pustil nekakšen arhiv, ki naj bi ga bil zakopal na vašem vikendu na Primorskem, in podobno? 
Oče je bil do neke mere idealist, vedno je verjel v demokracijo in se zelo zavzemal za samostojno in demokratično Slovenijo ter človekove pravice. Seveda je s svojim delom in sposobnostjo v svojem življenju tudi zaslužil, vendar vedno varčeval in gradil ter obnavljal. To mu je bilo v veselje. Vzgojen je bil v krščanskem duhu v povojnem obdobju, ko so ljudje živeli skromno in cenili dobrine, in tak je ostal vse življenje. Vedno je iskal koristi za vse, nikoli se ne bi okoristil na škodo drugih. Že zaradi svojega nazora in načel, utemeljenih na vzgoji in izkustvu krivic, ki jih je povojni režim prizadejal njegovi družini. Cenil je izobražene in delovne ljudi, dandanes bi se držal za glavo, ko bi videl, kdo vlada naši domovini. Po smrti je za njim seveda ostalo mnogo najrazličnejših papirjev in dokumentacije, saj je vse skrbno hranil. Morda je res kje kaj zakopal …

Ste z očetom kaj govorili o teh stvareh?
Znotraj družine smo se kar precej pogovarjali o aktualnih zadevah, saj je oče zaupal mami in nama z bratom, kajti zaupanje in iskrenost je temelj zdrave družine. Vsekakor pa si ne delam utvar, da vem vse, saj oče mnogokrat ni govoril o zadevah, ki bi lahko bile neprijetne za druge ali bi lahko škodovale drugim. Lahko bi rekla, da me je na ta način obvaroval pred krutim zunanjim svetom. Je pa bila njegova želja, da uredimo njegov arhiv, in če bo le čas dopuščal, bom v prihodnje izdala knjigo v njegov spomin.

No, naj preskočiva k temi, zaradi katere pravzaprav poteka tale najin pogovor. Na vaše svetniško delo. Jeseni 2018 ste bili na listi SDS izvoljeni za svetnico v mestni občini Ljubljana. A razvpiti Zoran Janković je kljub vsemu obdržal županski stolček. Vas je to presenetilo?
Med celotno kampanjo sem si želela in upala, da bo za župana zmagal naš kandidat dr. Anže Logar. Njegovo delo poznam in ga spremljam kot predsednika Mestnega odbora SDS Ljubljana, zato vem, da bi dobro vodil tudi Ljubljano. Na lokalne volitve smo odšli z odlično listo in rezultat povečali za 30 odstotkov, število mestnih svetnikov pa povečali s sedem na deset, kar se mi zdi za Ljubljano zdi zelo dobro. Kar pa se tiče sedanjega župana, menim, da sta z dr. Logarjem dosegla kar tesen rezultat volitev in da Ljubljana lansko leto še ni bila pripravljena na dovolj velik preobrat na desno, ampak mislim, da tudi ta čas prihaja.

Ana Zagožen (foto: Demokracija)

Konec avgusta smo izvedeli, da je bilo v poenostavljeni prisilni poravnavi podjetjem družine Janković odpisano  95 odstotkov dolga, oziroma skupaj skoraj 29 milijonov evrov. Očitno na precej mafijski način.
Zoran Janković trdi, da je bilo vse storjeno v skladu z veljavno zakonodajo, in kot vem, je zakon o enostavni prisilni poravnani verjetno bil sprejet namerno kot zakon interesnih skupin, da finančno profitirajo. Takratni poslanci SDS so glasovali proti sprejetju takega zakona. Menim, da ni najbolj primerno, da o tem odloča ulica, zadeve naj se razčistijo po pravni poti, saj si vendarle prizadevamo za pravno in demokratično družbo. Je pa res precej čudno, da se nekaterim odpisujejo velike vsote, drugim pa rubijo hiše za nekaj sto evrov dolga.

Ko sem se v začetku septembra peljal z ljubljanskim taksijem, sem taksistu namenoma omenil ta škandalozni odpis dolga. Veste, kaj mi je dejal: Ja, ja, a Janković vsaj kaj naredi za Ljubljano … Kaj sta pa naredili njegovi predhodnici?  Kam pa je šel v njunem času proračunski denar? Skratka, njegova balkanska poanta je bila, da vsi politiki kradejo, a Janković vsaj kaj naredi …
Največja težava je v tem, da ima v Ljubljani od Demosovega župana Jožeta Strgarja naprej vse niti v rokah levica, ki v 20 letih ni naredila nič ali bore malo. Kar spomnimo se obeh županj, ki sta bili pred Jankovićem, zato se vsako Jankovićevo delo toliko bolj vidi. Niso pa rezultati dela opravičilo, da se do tega pride na nepošten način. Načeloma ne maram blatiti ljudi na podlagi govoric, saj sem bila tudi sama v tej koži, zato naj se stvari razčistijo po pravni poti na sodišču.

Že kmalu ste začeli postavljati svetniška vprašanja. Marca ste opozorili, da je študija v Veliki Britaniji pokazala, da je Ljubljana na devetem mestu od 34 evropskih prestolnic, kjer so pogoji za nakup stanovanj izredno slabi. Župana Jankovića ste vprašali, zakaj je Ljubljana na tako nizkem mestu. Kaj vam je odgovoril?
Moj predlog je bil, da bi občina lahko sofinancirala graditev novih stanovanj, stanovanja odkupila nova in jih ponudila mladim pod ugodnejšimi cenovnimi pogoji ali pa bi občina mladim subvencionirala razliko do tržne vrednosti pri nakupu stanovanj na območju MOL. Lahko bi v okviru Javnega stanovanjskega sklada MOL na posebnem računu zbirali sredstva, ki bi bila namenjena mladim kot pomoč pri nakupu stanovanj. Ne glede na vse pa moram biti poštena in reči, da imam občutek, da se Javni stanovanjski sklad MOL zelo trudi v tej smeri, kar so tudi pojasnili v odgovoru na moje vprašanje. Glavno težavo vidijo v neustrezni zakonodaji, tako da smo spet pri vprašanju, kaj se skriva v ozadju sprejemanja nekaterih zakonov.

Maja ste recimo župana vprašali, v kateri fazi je reševanje lastninske problematike Linhartovega podhoda za Bežigradom, kjer so nedelujoče tekoče stopnice. Kako pa gledate na to, da Plečnikov stadion za Bežigradom še vedno propada? Je projekt Joca Pečečnika v zvezi s tem rešitev tega problema?
Žalostno je videti, kako bežigrajski stadion propada. Namesto da bi država in mesto stopila skupaj in se zavzela za obnovo te neprecenljive kulturne dediščine, se zdi, kot da gre za navaden nepremičninski posel, pri katerem je obnova Plečnikove mojstrovine drugotnega pomena. Najbolje bi bilo, da MOL odkupi zemljišča in obnovi stadion v okvirih, ki jih je začrtal arhitekt Plečnik, in ga nameni za različne kulturne in družabne prireditve. Verjetno bi lahko s projektom ohranitve kulturne dediščine kandidirali tudi za evropska sredstva. Lep zgled obnove kulturnega objekta v Ljubljani je recimo Kino Šiška. Podobno žalostno stanje je Kino Mojca v Šiški, ki že leta propada.

Mestna občina Ljubljana skupaj z nekaterimi občinami dograjuje kanalizacijsko omrežje in bo nadgradila centralno čistilno napravo. Mnogi opozarjajo, da je pri tem izredno problematično, ker kanalizacijski vod gradijo čez vodonosnik Kleče. Kako gledate na to zadevo?
Projekt se realizira na podlagi neprimernega prostorskega akta za vodovarstveno območje od Broda do Ježice, ob tem pa se posega v lastniške pravice lastnikov zemljišč. Gradbeno dovoljenje je nepopolno, nima natančnih geodetskih izmer, zakoličene trase ter služnosti (vseh) lastnikov na prečnih parcelah in ob javnih poteh. Poškodbe kanala C0 in iztekanje nevarnih odpadnih voda v vodonosnik bi oslabilo njegovo funkcijo prečiščevanja vode iz reke Save. Ljubljana bi lahko izgubila ta nenadomestljivi vodni vir in ostala brez pitne vode. Vodonosnik zagotavlja več kot 300.000 prebivalcem Ljubljane 90 odstotkov dnevnih potreb po pitni vodi, zato je eksistencialnega pomena za to regijo.

Ana Zagožen

Ljubljanski mestni svetniki so junija potrdili akcijski načrt Enakost spolov v občini za obdobje od 2019−2022. Zeleno luč je načrtu prižgalo 31 svetnikov, dva pa sta bila proti. Točko dnevnega reda je zaznamovala burna razprava predvsem v delu, ki se nanaša na skupnost LGBT+. Vi ste bili povsem načelno, če lahko tako rečem, proti. Zakaj?
Moja želja ni, bi bili ti ljudje diskriminirani, težava nastane, ker LGBT prerašča v ideologijo. S tem se preveč poveličujejo gejevstvo, biseksualci, transvestiti in transspolne osebe. Z uvedbo sistema LGBT v vrtcih to povsem indoktrinira našo družbo in naš izobraževalni sistem, s tem se začne ideologija spola že pri najmlajših, ki so najranljivejši del družbe. Otrok pri šestih, sedmih letih še niti ne odkriva spolnosti, mi mu pa že vcepljamo vrednote LGBT kot normalne. Ideologija LGBT je postala agresivna v večini evropskih držav in želi izpodriniti našo primarno celico družino ter naše vrednote.

No, kaj bi pa vi v Ljubljani spremenili? Izboljšali? Vaš ljubljanski županski kandidat, se pravi kandidat SDS dr. Anže Logar, je imel veliko dobrih idej …
Na lokalne volitve smo odšli z odličnim programom Pozdravimo Ljubljano. Osredotočili smo se predvsem na izboljšanje informacijske tehnologije, da bi Ljubljana šla po poti pametnega mesta, da bi postala t. i. Smart city, na izboljšanje javnega prometa in zmanjšanje prometnih zamaškov. Naša prioriteta  je bolj kakovostna in dostopnejša zdravstvena oskrba, napredne tehnologije za manj onesnaženja, kvalitetnejši izobraževalni sistem, cenejše vozovnice LPP, urejen redni javni prevoz do letališča Jožeta Pučnika, brezplačna oskrba s pitno vodo za gospodinjstva pod pragom revščine, brezplačen vrtec za drugega in vsakega naslednjega otroka, spodbujanje graditve stanovanj za mlade družine. To je le nekaj konkretnih rešitev, ki jih imamo v programu.

In še za konec. Verjamete, da tako Ljubljana kot Slovenija potrebujeta politične spremembe in da bo do njih prej ali slej prišlo?
Ljubljana kot prestolnica Slovenije potrebuje politične okrepitve in izboljšanja, sploh kar zadeva Pametno mesto (»Smart city«), kot so najnaprednejša evropska ali pa svetovna glavna mesta. Ljubljana je čudovito mesto, ki dnevno privabi mnogo turistov, imam jo rada in zato si želim, da bi bila iz leta v leto boljša. Kar si pa želim najbolj, je pa to, da vodstvo Ljubljane poskrbi za vse četrtne skupnosti in za obrobja Ljubljane, saj je vsak občan enako vreden in pomemben.

Biografija
Ana Zagožen je rojena Ljubljančanka. Njene korenine pa segajo v Slovensko Istro in Savinjsko dolino. Prihaja iz družine ekonomistov, sama pa je ubrala drugačno pot. Najprej je obiskovala osnovno šolo v Šentvidu, nato gimnazijo, diplomirala je iz sociologije, sedaj pa končuje magisterij. Precej časa je preživela tudi zunaj Slovenije, med drugim je opravila prakso v evropskem parlamentu. Izobraževala se je tudi na področju odnosov z javnostmi, s katerimi se precej ukvarja. Med študijem je bila zaposlena v družinskem podjetju, kjer si je nabirala izkušnje tudi na podjetniškem področju. Je ljubiteljica umetnosti, filozofije, športa, notranjega dizajna, fotografije; rada prebira raznovrstno literaturo in organizira različna srečanja, dogodke. Aktivna je tudi v mladinskih organizacijah, kjer se je naučila sodelovanja z različnimi ljudmi.

Metod Berlec, Demokracija

  • Nata

    Lep, zanimiv inervju. Za protiutež pisanju na nekaterih forumih !!

  • janko

    Kar toplo mi je postalo pri srcu ob branju članka.Še so pristne slovenske krščanske družine z evropsko kulturo. Kar kruto preteklost so vrli Zagožni pretrpeli skozi generacije. In da se še celo danes barbarski rdečkarji zaganjajo ob mlado generacijo, pa kdaj bomo vsi šli na volitve, kdaj, kdaj, da bi že končno nagnali levičarsko golazen za trakove v tovarne; da ne bo prepozno in bo v prelepi deželi mešanica vseh barbarskih ras.

  • joza joza13

    Saj je vse lepo in prav, ampak majčkeno pa vendarle diši po sladkem – osladnem…

    • ROMAN Naprudnik

      No,no!

    • janko

      Tak občutek dobi človek, ki pride v tako okolje iz levičarske sivine. Tam tega ni. Ampak je stvarnost, vsak je tam drug drugemu samo v oporo…

  • ostravar

    Jaz sem tudi osebno poznal g.Jožeta Zagožna. Vse dobro o njem , naj mu bo rahla Slovenska zemlja.

  • Antonius

    Demokratični vladajo, kriminalci pa obvladujejo. Zdaj razkrito, obvladujejo tudi Sovo in Ustavno sodišče.
    Ljudstvo?! Kdo mu pa kaj hoče, ker je naivno, butasto, nezainteresirano in srečno.
    Naj že pride v Slovenijo tista divizija šerijatarjev. Morda se bo potem kdo, po Kučanu zasanjanih, končno zbudil.

  • rudi breznik

    o mrtvih vse dobro desni levi vsi na polozajih poskrbijo da otrokom pade sekira v med

  • Black_hawk

    Glede plečnikovega stadiona je jasno, da so ga načrtno uničili. Čudno je da ga niso takoj po vojni

  • Čivko

    Jah, zgleda boljš kt Eva !

    • črnogled

      Se strinjam,kar vredu frača.

    • xtc

      Tud ti izgledaš bolj še kot sosedov mops.,tud 4×4 in kardans nimaš,

    • Sandokan

      obe sta srednja žalost

  • jan Gedli

    In kakšen je bil namen tega intervjuja? Ali gospodično pripravljate za odskok nekam navzgor – morda v stranki? Sicer v njem ni nič ravno pomembnega.

  • xtc

    Na ja,garderoba je malce kičasta.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!