fbpx

Anketa Mediane v službi večinskih medijev za oblikovanje javnega mnenja po meri leve opozicije

Direktorica Mediane Janja Božič Marolt. (Foto: STA)

Jasno je, da vsaj do določene mere javno mnenje krojijo prav večinski mediji, ki ves čas ponavljajo in utrjujejo svojo naracijo – ki je večinoma pač v skladu z agendo neke politične ali ekonomske moči, ki obstaja v ozadju. Raziskave so tudi pokazale, da prevladuje težnja ljudi, da odgovorijo pritrdilno, če se jih vpraša o zadevi, ki je niti ne poznajo, poleg tega pa posamezniki tudi težijo k udeležbi v večinskem soglasju, da bi se izognili negativni selekciji ter socialni izolaciji. Lahko potemtakem sploh trdimo, da anketa resnično izkazuje mnenje javnosti, ali pa gre le za izkaz uspeha medijev – kako dobro jim je uspelo legitimizirati določeno politiko? Mediana je za Delo spraševala, kako problematične se  zdijo anketirancem določene teme, o katerih se vsakodnevno poroča v večinskih medijih.

Mediana je za časnik Delo pripravila anketo, ki je spraševala, kako problematične se anketirancem zdijo naštete teme. Vzorec ankete je zajemal 712 anketirancev, anketa pa je bila opravljena med 3. in 6. majem letos. Naštete teme so bile: nefinanciranje STA, zaviranje imenovanja tožilcev, preprečevanje dela nepovezanim poslancem v parlamentarnih delovnih telesih, gospodarsko stanje Slovenije in epidemija covida-19. Na vprašanje, ali se jim zdi problematično nefinanciranje Slovenske tiskovne agencije, je 10,6 odstotka vprašanih odgovorilo z odgovorim “sploh ni problematično”, 8,6 odstotka z “ni problematično”, 14,4 odstotka z “niti ni niti je problematično”, 18,5 odstotka z  “je problematično” in 38,3 odstotka z “zelo je problematično”. 9,5 odstotka anketirancev se ni znalo opredeliti. Če strnemo skupaj odgovora “je problematično” in “zelo je problematično”, dobimo 56,8 odstotka proti 43.1 odstotka, ki meni nasprotno ali pa neopredeljeno. Anketirancem se sicer zdi precej v večji meri problematično gospodarsko stanje v Sloveniji (skupaj 70,9 odstotka) in epidemija (skupaj 72.9 odstotka).

“Zato, ker so jim dominantni mediji povedali, da je problematično. Realno – koliko je od povprečnega državljana pričakovati, da se spozna na te stvari? Ključna je torej medijska naracija, s tako anketo pa se potem izmeri njen “uspeh” ter proda kot samostojno mnenje ljudstva,” je komentiral Rok Čakš, urednik spletnega medija domovina.je zapis novinarja Dela Uroša Jesiha, ki je pod Delovo anketo zapisal, da je vse kar trenutno počne vlada za večino državljanov (zelo) problematično. “Denimo, podpore za nefinanciranje STA vlada nima niti pri večini svojih volivcev,” je nekako uspel razbrati iz objavljenih rezultatov. Anketo je komentiral tudi direktor Ukoma Uroš Urbanija, ki pa je iz rezultatov razbral drugače – namreč da ima največjo podporo med državljani nefinanciranje STA-ja. Kar ga niti ne čudi, glede na to, da direktor STA Bojan Veselinović skriva dokumente in ima plačo 8500 evrov, je še pripomnil.

Pri tovrstnih vprašanjih je seveda vedno treba upoštevati, na kakšen način dotično zadevo prezentirajo mediji. Kot vemo, večinski mediji že več kot pol leta vztrajno postavljajo na protivladno stran, torej navijajo za STA in proti Ukomu. Ker tako kreirajo javno mnenje, je dokaj logično, da bo laična javnosti, ki morda s problematiko v resnici niti ni dobro seznanjena, odgovorila na način, ki jim je poznan iz medijev. To je tudi razvidno iz vprašanja, v kakšni meri se anketirancem zdi problematična epidemija covid-19. Vsi vemo, da je zelo problematična – ne glede na to, s katerega vidika gledamo nanjo. A glede na to, da mediji že ves čas poročajo v prid protestnikom ter proti aktualni vladi in njenim ukrepom, ki so namenjeni zamejevanju širjenja virusa, jim je očitno uspelo prepričati okoli 27 odstotkov ljudi, da to niti ni tako hud problem. Kar je izredno problematično, če računamo, da se podoben odstotek ljudi posledično tudi ne drži ukrepov.

Sara Bertoncelj