fbpx

Ankete Parsifala niso zgrešile volilnega rezultata

Direktor Parsifala Dane Kostrić (Foto: Dane Kostrić)

“Ankete niti niso zgrešile” pojasnjuje primerjavo z volilnimi rezultati nedeljskih parlamentarnih volitev direktor Agencije Parsifal Dane Kostrić. Rezultat je po njegovem pričakovan, saj so mediji dodobra zastrupili ozračje, v odgovor pa ponudili “nov” in “neobremenjen” obraz, ki pa ga nasprotna stran ni mogla ustaviti, saj levica obvladuje 90 odstotkov medijskega prostora.

Rezultati nedeljskih volitev v državni zbor so marsikoga presenetili, toda ne v smislu vrstnega reda, temveč povečane razlike med prvo in drugo uvrščeno stranko Gibanje Svoboda in Slovensko demokratsko stranko. Po preštetih 99,98 odstotka glasovnic je Roberta Goloba podprlo 34,53 odstotka volivcev, Janeza Janšo pa 23,52 odstotka.

Zadnja javnomnenjska anketa Parsifala, ki smo jo objavili na portalu Nova24TV v petek, 22. aprila, je med tistimi, ki bi se zagotovo udeležili volitev, izmerila naslednje:

En dan pred volitvami je bilo več kot 20 odstotkov neodločenih volivcev.

Ključni podatek pa je, da še slab dan pred volitvami, kar 23,9 % volivcev ni vedelo, komu bi namenilo svoj glas. Prav zato je umestno vprašanje, zakaj se je večje število neodločenih volivcev na dan volitev odločilo ravno za Goloba.

Protivladna propaganda je naredila svoje
Za mnenje smo povprašali direktorja agencije Parsifal Daneta Kostrića, ki je pojasnil, da se neopredeljeni niso odločili niti za aktualno koalicijo KUL niti za vladno stran. “Iskali so tretjo pot. Očitno so bili nekako naveličani enih in drugih.” Zagotovo je treba upoštevati učinek protivladne propagande, ki je imela vpliv. Ne gre pa pozabiti, da je bila tudi koalicija KUL povsem poražena, da je dosegla katastrofalen rezultat. LMŠ, SAB in DeSUS so izpadli, ogromno je izgubil tudi SD, čeprav je to zelo močna in stabilna stranka s tradicijo. Navsezadnje je tu še Levica, ki je dosegla izjemno slab rezultat, čeprav povezuje neko radikalno skupino ljudi, ki bi morala biti zelo homogena. “Na celi črti so beležili poraz.” 

Je pa v primeru SD in Tanje Fajon jasno, da mora vsak za svoje članstvo povedati, da so “zmagovalci”. Nihče, razen tistega, ki je izpadel iz državnega zbora, ne bo rekel, da je poraženec, ampak se bo oprijel neke “bilke” in trdil, da je zmagovalec. Res pa je, da je podpredsednik Socialnih demokratov Jernej Pikalo odstopil. Odprto ostaja, v kolikšni meri je bil dejansko izpostavljen in kakšna je njegova dejanska vloga. Mogoče je to zgolj dober izgovor za potezo, ki jo je tako ali tako želel izpeljati in je le počakal na ugoden trenutek. Ob sedanjih izjavah, da bi se lahko pripadniki LMŠ in SAB-a pridružili Svobodi, pa se je treba zavedati, da sta bili omenjeni stranki, sicer zaveznici, hkrati tudi medsebojno konkurenčni.

Mediji so tako močno zastrupili ozračje, da so imeli vsi vsega dovolj
To, da Golob sedaj vabi poražene predstavnike KUL-a, je predvsem posledica pomanjkanja ustreznih kadrov. Govoričenje o sodelovanju je zgolj priročen izgovor, saj v resnici le rešuje samega sebe. “Kako sicer zapolniti vsa ta mesta, če nimaš ljudi? Do pred 14 dnevi nismo niti vedeli, za koga gre. Še pred tremi tedni praktično niso imeli niti spletne strani,” je pojasnil Kostrić, ki se je za konec osredotočil na tragičnost stalnega ponavljanja “novega obraza” na slovenski politični sceni. Za marsikoga je povsem nepojmljivo, da so nekateri volivci pripravljeni iti “večkrat na led” ter znova in znova izbrati “odrešenika”, ki nima izkušenj v državni politiki (oziroma je njen postranski igralec) in ki tik pred volitvami sestavi stranko, s katero del volilnega telesa prepriča, da je on “tisti pravi”. V resnici pa je popolna neznanka, brez izkušenj (politične kilometrine), brez dodelanega programa, brez zunanjepolitičnih povezav itd.

Odstotek glasov in število mandatov v DZ-ju, ki so ga prejele posamezne stranke. (Foto: DVK, posnetek zaslona)

Kostrić o glasovanju: “Zato, ker mediji tako močno zastrupijo ozračje, da imajo vsi vsega dovolj. Mediji vnesejo toliko sovraštva med ljudi, kar je mogoče opaziti, ko se nekdo sprehaja po ulicah, pogovarja z nekom, zaradi česar ljudje posledično iščejo izhod iz te situacije. V tem primeru niso izbirali, katera izmed strani ima prav, ampak so rekli “vseh imamo dovolj”, “nobenega izmed vas”.” In v takšni situaciji se zelo premeteno ponudi “nov obraz”, ki se predstavlja za neodvisnega in neobremenjenega s politiko. Nasprotna stran bi se iz te zagate lahko rešila, če bi imela enako močne medije in bi enako promovirala svoj novi obraz. Dokler pa “oni” zavzemajo 90 odstotkov medijskega prostora, bodo svoj “novi obraz” uspeli spromovirati kot tisti “pravi”.

Pri anketah je težava, da ljudje vidijo predvsem tisto, kar si želijo, in ne tistega, česar si ne želijo
Kostrić opozarja, da na volitve večinoma še vedno hodi starejša generacija, ki denimo gleda televizijske programe, zato družbena omrežja trenutno še ne pridejo toliko do izraza. Res pa je, da smo bili sedaj priča izjemni situaciji, ko se je ljudi intenzivno nagovarjalo tudi prek družbenih omrežij. Načeloma pa skupina ljudi med 18 do 25 let in 18 do 30 let ni najbolj zainteresirana za volitve. Je pa Kostrić prepričan, da ankete dejansko niti niso tako zelo zgrešile: “Ankete niti niso zgrešile. Potrebno je pogledati tudi graf, ki prikazuje “opredeljene”, in tiste, ki bi “zagotovo šli na volitve”. Težava pri anketah (grafih) je ta, da vsak nekako rajši vidi tisto, kar si želi videti, in morda ne vidi tistega, česar si ne bi želel.” 

Vir: Parsifal

Vir: Parsifal

Domen Mezeg