Anton Medved napoveduje nadaljevanje boja kmetov: “To ni konec”

Kmetje smo prišli v Ljubljano povedat politiki, kmetijski politiki in tudi meščanom Ljubljane, da tako več ne gre, je uvodoma povedal Anton Medved, predsednik sindikata kmetov. V tokratni oddaji Kdo vam laže je poudaril, da so bili prav kmetje tisti, ki jih je zakonodaja skozi leta najbolj omejila. Izpostavil je, da so bili med meščani Ljubljane zelo dobro sprejeti, ti so jih namreč vzpodbudili, naj se borijo naprej, kar jim daje še večji zagon.

“To ni konec, mi bomo nadaljevali svoj boj,” je prepričan Anton Medved, ki je v tokratni oddaji Kdo vam laže pojasnil razloge kmetov za drugi protest. Ponovno je pojasnil zahteve vladi, ta pa jih ni uslišala oziroma jim ni predlagala nobene konkretne rešitve. “Prišli so kmetje iz cele Slovenije, z avtobusi iz Prekmurja, Gorenjske, Primorske, po sedanjih podatkih je bilo 80 avtobusov, prišli so z gasilskimi avtomobili, veliko se jih je pripeljalo z osebnimi avtomobili in traktorji. Iz Žalca je prišla 4-kilometrska kolona, iz Kranja so pripeljali kravo, ki jo imajo sicer za parade. Menim, da smo kmetje naredili zares kulturni protest in javnosti pokazali, da znamo tudi kulturno protestirati in tudi počistili za sabo,” je dejal Medved in dodal, da so politiki s tem pokazali enotnost.

Medved je v nadaljevanju pojasnil tudi eno svojih izjav, in sicer “ko kmet protestira, država že krvavi”. Voditelju je zaupal, da so ga v zadnjih mesecih že klicali drugi kmetje in pozivali k protestom, vendar jih je doslej zavračal, ker se mu ni zdel pravi čas za to. Po prvem protestu se je vlada odzvala in kmetom so obljubili, da bodo o njihovih zahtevah razmislili, vendar sodeč po tem, da smo bili sedaj priča drugemu protestu, vlada očitno ni upoštevala njihovih prošenj. Kot je pojasnil Medved, so konec marca dali zahteve, 3. 4. pa so imeli s predsednikom vlade Robertom Golobom sestanek, na katerem je bila tudi ministrica za kmetijstvo Irena Šinko in minister za okolje in prostor Uroš Brežan. Obljubili so jim, da bodo odgovore dobili po tednu dni, ko so jih pregledali, pa so ugotovili, da to niso bile rešitve, ampak le navajanje razlogov, zakaj se “ne da”. Kmetje so pri raziskavi in primerjavah z drugimi državami ugotovili, da je predvideni režim po 1. 8. 2023 zanje nesprejemljiv.

Golob jim je očital “politikanstvo” in da se ne želijo pogovarjati, vendar Medved pravi, da so šli v organizacijo protesta izrecno zato, ker “vlada ni podala niti ene rešitve njihovih zahtev“. Politika je želela z nami skupaj na proteste, vendar so doslej tako leve kot desne politike izpustile možnost, da bi kaj naredile za slovenskega kmeta. Zahvalili smo se vsem in rekli, da gremo kmetje svojo pot,” je dejal Medved, ki je v nadaljevanju znova pojasnil zahteve kmetov.

Ob protestu kmetov je bilo na socialnih omrežjih tudi mnogo očitkov o “velikih traktorjih, ki stanejo veliko denarja”. Na to je  Medved odgovoril s pojasnilom, da “vsi govorijo o subvencijah kmetom, ki to niso. To je nadomestilo za izpad dohodka kmetom, da potrošnik na ta račun dobi cenejšo hrano”, je pojasnil Medved, ki dodaja, da so imeli še nekaj let nazaj precej drugačne traktorje, danes pa so klimatske zahteve strožje, zato mora biti traktor primeren, da ne le dela, kar mora, ampak tudi varuje kmeta, ki z njim dela.

Bolj bi morali osveščati potrošnike
Medved v nadaljevanju izrazi zaskrbljenost zaradi slovenskega kmetijstva, saj se vedno več mladih odloča za zaposlitev v redni službi ravno zaradi boljših in varnejših financ, “naša surovina je v Sloveniji podcenjena, za potrošnika je drago, drago plačujemo prehrambene izdelke in med predelavo in trgovino država preveč zasluži”. Kje se ta denar izgubi in zakaj imamo tako drago hrano?” je bilo Tomašičevo vprašanje Medvedu. “Trgovine in predelovalna industrija so dobili največ, ko ste že omenili primer kruha, samo v Sloveniji je možno, da kmet dobi pri kilogramu kruha 8 odstotkov, država pa 9,5 odstotkov davka, vse ostalo imajo ostali,” je pojasnil Medved, ki meni, da bi morali v Sloveniji osveščati potrošnika o tem, koliko pravzaprav dobi kmet od kupljene surovine.

Ranljive skupine bi morale jesti domačo hrano
Javni zavodi imajo možnost z 20-odstotnim popustom kupovati pri kmetih, vendar po njegovih besedah kupujejo prek javnih razpisov tam, kjer je ceneje. Ne glede na to je Medved prepričan, da bi morale najranljivejše skupine uživati samo domačo slovensko hrano, saj je ta najbolj kakovostna. Meni, da bi se s tem izboljšalo tudi zdravstveno stanje Slovencev, saj je prepričan, da je hrana lahko tudi zdravilo. Tomašič ob tem izpostavi, da je bila prašičereja pri nas prej bistveno boljša, samooskrbna, medtem ko danes ni več tako, razlog za to je nižja cena uvoženih prašičev kot lastna prašičereja. Samooskrba s hrano v Sloveniji je po njegovem mnenju možna, vendar je vprašljiva spodbuda države in pogoji, ki jih ta postavlja. Glede na Golobovo neodločnost pri odstrelu medvedov, ki so po mnenju stroke preštevilčni, je samo še vprašanje časa, kdaj se bo zgodil nov napad zveri na človeka. Še pred nekaj dnevi se je ta zgodil v okolici Želimelj in Tomašič meni, da se bo vlada odzvala šele, ko bo prepozno. “Takrat se bodo naravovarstveniki skrili v mišje luknje, kot se je zdaj vlada skupaj z vsemi parlamentarci, ko smo imeli kmetje protest. Nikjer jih ne bo,”  meni Medved.

Kmetje od svojih zahtev ne bodo odstopili, in če se predlagane uredbe ne spremenijo ali vlada ne predlaga rešitve, kmetje napovedujejo zaostritev pogojev oziroma ponovitev protesta. O samem morebitnem protestu danes Medved še ni mogel napovedati nič zanesljivega, prepričan pa je, da bo  takratna udeležba petkratnik zadnjega protesta. Prepričan je, da kmetov zdaj nič ne more zaustaviti in da je celotna odgovornost prihodnjega dogajanja v rokah vlade oziroma “odločevalcev”.

Ana Horvat