Zeleni zagrozili z izstopom iz Demosa
Predsednik Zelenih in član republiškega predsedstva, Dušan Plut, se je v imenu predsedstva sredi decembra 1990 udeležil posveta mirovnikov v Kölnu z naslovom Evropa brez armad in zagovarjal “Slovenijo brez vojske”. LDS in SDP sta predlog podprli, stranke v Demosu, se kljub večkratnim pozivom na pobudo niso odzvale.
Plut je zatrdil, da se Zeleni zavzemajo za ekološko in demilitarizirano Slovenijo, v republiški skupščini pri teh dveh projektih ne bodo več pristajali na preglasovanje, saj posledično ne vidijo več smiselnosti sodelovanja v Demosu. Po Plutovem takratnem mnenju bi Slovenija z odločitvijo za tako državo naredila v Evropi marketinški preboj.
Tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tomaž Košir je predlog Zelenih podprl, saj so ga podpirali tudi direktorji, ker naj bi pomenil razbremenitev javne porabe, s tem pa gospodarstva. Košir je bil prepričan, da bi tako Evropi pokazali, “da smo napreden del Evrope, ne pa zaostali narod Balkana.”
Seja republiškega izvršnega sveta, Rejc o Elanu in Litostroju
Na prvi popraznični dan leta 1991 je zasedala slovenska vlada. Sklenila je, da mora pripraviti celovito oceno razmer in učinkov dogajanja v Sloveniji v zadnjem obdobju, v zvezi s tem pa tudi analizo odločitev, ki jih sprejemajo zvezni organi. Drug pomemben sklep je bil dokončanje programa dela, s katerim naj bi uresničila na plebiscitu izraženo voljo za samostojno slovensko državo.
Lojze Janko, minister za zakonodajo, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da bo Slovenija skupaj s Hrvaško postavila pozitivni model, v katerem bo opredelila, na katerih področjih je še nujno delovanje zveznih organov in kako zvezno državo začasno še financirati. Republiki naj bi oblikovali osnutek pogodbe o konfederaciji oziroma ekonomski skupnosti.
Na novinarski konferenci je sodelovala tudi Katja Boh, ministrica za zdravstveno in socialno varstvo, in predstavila strateške razvojne usmeritve ter oblikovanje nacionalnega programa otroškega varstva oziroma družinske politike.
Ločeno od novinarske konference, je minister za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc zatrdil, da ni vzrokov za paniko na gospodarskem področju, tudi če bi nam kdo skušal zapirati trge v jugoslovanskih republikah. Razmere v gospodarstvu so njega in republiški izvršni svet prve mesece mandata presenečale, saj niso pričakovali tako težke situacije v podjetjih. Opozoril je na reševanje dveh pomembnih podjetij: Elana in Litostroja. Napovedal je, da se bodo taki primeri dogajali tudi v letu 1991, a je izrazil vero v sposobnost gospodarstva, da se bo prilagodilo, čeprav naj bi bilo potrebno nekatere vzorce obnašanja pri vodenju podjetij popolnoma spremeniti.
JLA je vojaško teritorialne organe najprej vzpostavljala v Sloveniji
Poveljnik petega vojaškega območja JLA, Konrad Kolšek, je v pogovoru za Dnevnik potrdil, da je zvezna skupščina na pobudo JLA spet uvedla vojaške teritorialne organe po posameznih republikah. Po njegovih izjavah jih je najprej začela vzpostavljati v Sloveniji, saj so pri tej republiki zaznali najbolj izrazito nespoštovanje zveznih zakonov na vojaškem področju. Poveljnik je tudi potrdil, da se je v letu 1990 odnos med slovenskim prebivalstvom in JLA poslabšal, a je bil prepričan, da se bo spet popravil.
Velik del slovenske inteligence vzgojen po boljševističnem vzorcu
V pogovoru za Vjesnik se je France Bučar opredelil do nekdanje družbene ureditve z besedami: “Boljševistični sistem se danes ne more več obdržati nikjer v Jugoslaviji, celo na jugovzhodu ne. Moram pa reči, da so ostanki tega sistema v Jugoslaviji še zelo živi. Da je globoko pognal korenine, je vidno celo v Sloveniji. Celo mi, ki smo osvojili oblast, ali bolje rečeno, ki smo eliminirali boljševistični sistem, pri snovanju novih konceptov še vedno v veliki meri uporabljamo njihov konceptualni aparat. Velik del slovenske inteligence je vzgojen po enem vzorcu.”
Jani Drnovšek
Vir: Ukom