Po uradnem izstopu stranke DeSUS iz vlade naj bi bila ta teden vložena konstruktivna nezaupnica proti vladi, ki jo vodi Janez Janša. V tem primeru bo glasovanje v Državnem zboru Republike Slovenije še pred novim letom. Pri tem t. i. globoka država brutalno pritiska na poslance.
V samooklicani koaliciji ustavnega loka (KUL) nameravajo v teh dneh vložiti nezaupnico proti vladi, saj bi s tem lahko dosegli, kot upajo, padec vlade tik pred koncem leta.
Ustava in nezaupnica vladi
Po slovenski ustavi in njenem 116. členu, ki govori o nezaupnici vladi, “državi zbor lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako, da na predlog najmanj desetih poslancev izvoli novega predsednika vlade”. “S tem je dosedanji predsednik vlade razrešen, mora pa skupaj s svojimi ministri opravljati tekoče posle do prisege nove vlade.” Pri tem mora med vložitvijo predloga za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami poteči najmanj oseminštirideset ur, razen če državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev ne sklene drugače ali če je država v vojnem ali izrednem stanju. Za izvolitev novega predsednika vlade je potrebnih 46 glasov poslancev Državnega zbora Republike Slovenije.
Izstop DeSUS iz koalicije
Pretekli teden se je zgodilo tisto, kar se je napovedovalo že dalj časa, to je izstop stranke DeSUS iz koalicije, kar je “na vrat na nos” izsilil njen novi (stari) predsednik Karl Erjavec. Slednjega je članstvo potegnilo iz političnega “naftalina”, saj ga je januarja na kongresu porazila Aleksandra Pivec. Po razpadu Šarčeve vlade je DeSUS marca vstopil v koalicijsko vlado med SDS, SMC, NSi in DeSUS in samo v pol leta dosegel več za upokojence kot prej v celem desetletju.
No, to omrežij, povezanih z globoko državo, ni zanimalo, zato so s pomočjo medijev Pivčevo tako močno “obdelali”, da je bila prisiljena odstopiti. Sprva so pričakovali, da jo bo na tem mestu nadomestil minister za zdravje Tomaž Gantar, a se je ta kot že večkrat pred tem ustrašil odgovornosti in od te namere odstopil. Tako je bil na nedavnem kongresu DeSUS za predsednika stranke znova izvoljen Erjavec. Erjavec je takoj po izvolitvi izjavil, da v vladi Janeza Janše ne namerava sodelovati. V četrtek, 17. decembra 2020 je tako najprej izvršilni odbor DeSUS, nato pa tudi svet stranke izglasoval izstop stranke in vlade. Hkrati so podprli Erjavca kot kandidata za mandatarja.
Na udaru stranka SMC
Kot je v nedeljo na spletnem portalu Siol.net slikovito zapisal urednik tega portala Peter Jančič, “Karl Erjavec z opozicijskimi voditelji nadaljuje koline”. “Stranko DeSUS je spravil iz vladne koalicije. Minister za zdravje Tomaž Gantar je sredi hude zdravstvene krize zaradi tega zapustil vlado. Že drugo. Poslanci DeSUS pa se odločajo, kaj bi. Glavni cilj brutalnega napada opozicije bo zdaj Zdravko Počivalšek iz SMC. Proti njemu bodo uporabili vse sile, ki jih imajo v medijih in paradržavnih institucijah. Brez glasov vsaj dela poslancev SMC vlade ne morejo vreči in povzročiti politične nestabilnosti, kar je prvi cilj.”
No, kljub temu se ta čas zdi, da ima vladna koalicija še vedno večino. Največja vladna stranka SDS ima 26 poslancev, SMC osem, NSi sedem, vlado pa podpirajo še trije poslanci SNS, najmanj en poslanec DeSUS (poleg Roberta Polnarja morda še Branko Simonovič in Ivan Hršak) in poslanca manjšin. Pri tem smo priča silovitim pritiskom na posamezne poslance SMC (predvsem na Janjo Sluga in Branislava Rajića), predsednika SMC in ministra Zdravka Počivalška, ki ga skušajo diskreditirati s pomočjo domnevno spornih nabav medicinske zaščitne opreme, Komisije za preprečevanje korupcije in Računskega sodišča RS, se pravi državnih organov, ki ju vodita Robert Šumi in Tomaž Vesel, ki veljata za “vdana služabnika” t. i. globoke države. Po zatrjevanju iz koalicijskih vrst naj bi imela vlada še vedno najmanj 47 glasov podpore.
Kontaminirani Erjavec
Po Jožetu P. Damijanu je kot kandidat za novega mandatarja koalicije KUL postal Karl Erjavec, ki pa še vedno ne more prepričati vseh svojih poslancev, da bi ga podprli. Poslanec DeSUS Robert Polnar je tako v petek kljub Erjavčevi želji, da ga vržejo iz poslanske skupine, dejal, da ostaja njen član, hkrati pa je Erjavca še slikovito zbodel: “Njen nosilec je suhoparni vodja, ki bi komajda mogel zmotivirati žabo, da skoči v vodo, okoli sebe pa celo galerijo brezupno enoličnih javnih profilov, ki so kar naprej v nekakšni specialni vojni proti samim sebi.”
Pri tem je jasno, da Erjavec s svojim političnim nahrbtnikom, polnim afer, ni niti približno primeren za mandatarja, kaj šele da bi bil predsednik vlade, saj gre za političnega “luzerja”, ki se mu na volitvah ni uspelo prebiti niti v državni zbor. Svojo politično programsko praznino rešuje z obujanjem levičarskih tem, ki pri volivcih vse manj zaležejo. Kljub javnemu zaklinjanju partnerjev koalicije KUL (LMŠ, SD, Levica in SAB), da bodo Erjavca podprli, pa se tudi pri njih resno postavlja vprašanje, kaj naj storijo.
Nesoglasja v KUL
Seveda bi te stranke za vsako ceno rade zrušile Janeza Janšo, in to kljub epidemiji. A nesoglasja znotraj KUL so velika. Na to je v intervjuju za Siol.net opozoril predsednik DZ RS Igor Zorčič. “Najprej se moramo vprašati, za kakšen projekt gre pri koaliciji KUL. Ali gre za nekaj resnega in verodostojnega s svojim programom, vsebino in kadrovskim naborom? Ali pa gre za ad hoc koalicijo, ki se je sestavila zgolj zato, da bi zanikali nesoglasja, ki jih javnost očita opoziciji. Vse več je indicev, da gre za drugo možnost: da gre za koalicijo, ki je skupaj samo takrat, ko so prižgane kamere na tiskovnih konferencah.” No, po zadnjih informacijah pa se je Erjavec že potegnil nazaj, saj nima 46 glasov. Zato se že govori, da bo koalicija KUL konstruktivno nezaupnico vložila februarja. A takrat bo v igri za mandatarja verjetno že nekdo tretji …
Metod Berlec