Slovenija bo iz solidarnostnega sklada EU letos lahko počrpala 100 milijonov evrov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je danes nastopila pred poslanci državnega zbora, je obljubila, da bomo imeli prihodnje leto na voljo še trikrat več sredstev.
“S premierjem sva danes govorila o paketu sredstev, sestavljenem iz treh delov, za takojšnje, pa tudi za srednje- in dolgoročne potrebe. Za okrevanje države bo potrebnih veliko naložb,” je povedala predsednica Evropske komisije. K temu je dodala, da gre za “nacionalno in evropsko tragedijo”, a da so se Slovenci na divjanje narave odzvali s pogumom in dobrosrčnostjo.
Kot je pojasnila, so del tega paketa tudi nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada EU. “Sloveniji bo na voljo 400 milijonov evrov, od tega 100 milijonov že letos, 300 milijonov pa prihodnje leto,” je zagotovila von der Leyenova.
Žogica na strani Slovenije
Predsednica Evropske komisije je nadaljevala, da je sedaj na potezi Slovenija, ki mora oceniti škodo in podati zahtevek za izplačilo sredstev iz solidarnostnega sklada. Poudarila je, da bo hitrost pri tem bistvena. Von der Leyenova je hkrati spomnila, da ima Slovenija na voljo še dodatnih 2,7 milijarde evrov posojil iz sklada EU za okrevanje in odpornost po pandemiji Covid-19.
Evropska komisija bo morala pomagati pridobivati sredstva
Slovenske oblasti bodo morale pripraviti zahtevek za dodatna posojila do konca avgusta. Predsednik vlade Robert Golob in Ursula von der Leyen sta se tudi dogovorila, da bo v ta namen ustanovljena skupna delovna skupina, ki bo Sloveniji omogočila pridobitev teh sredstev. Predsednik vlade je ob tem še dejal, da se bo tako pri sredstvih kohezijske politike kot tudi pri skladu za okrevanje prišlo do preusmerjanja sredstev v obnovo po poplavah. Predsednica komisije je zagotovila, da bo Bruselj pri tem “maksimalno prožen”, poroča STA.
Neuspešno črpanje EU sredstev
O dosedanjem neuspešnem črpanju EU sredstev smo na našem mediju doslej že veliko pisali. Nekdanji minister za kohezijo Zvone Černač je prepričan, da se je vladi pri načrtu za okrevanje in odpornost povsem zalomilo. Prepričan je, da vladi na tem področju manjka predvsem operativnega vodenja in pozornost samega vrha države. Meni, da ta doslej temu izjemno pomembnemu področju ni namenila dovolj pozornosti. Več TUKAJ.
Ž. K.