Potem ko so poslanci vladajočih strank LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB marca v državnem zboru zavrnili predlog, po katerem bi se najnižje invalidske pokojnine dvignile vsaj na raven socialne pomoči, ki znaša 392 evrov, je poslanska skupina SDS v petek v parlamentarni postopek ponovno vložila predlog zakona o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Z njim želijo izboljšati položaj socialno najbolj ogroženih invalidskih upokojencev.
Poslanska skupina SDS je v petek na čelu s prvopodpisanim Danijelom Krivcem v parlamentarni postopek ponovno vložila predlog zakona o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), s katerim želijo izboljšati položaj socialno najbolj ogroženih invalidskih upokojencev. Predlog zakona s podobno poglavitno rešitvijo so sicer v parlamentarni postopek vložili že spomladi, a je koalicija Marjana Šarca takrat glasovala proti. V SDS so prepričani, da se bo skozi zakonodajni postopek pokazalo, ali je večina v Državnem zboru Republike Slovenije pripravljena izboljšati položaj najbolj ogroženih invalidskih upokojencev. V predlogu zakona je namreč kot najnižje izhodišče predlagan osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka, pri čemer se lahko v primeru, če bo za to obstajala zadostna politična večina, ta znesek tudi poviša.
ZPIZ-2 je bil kot sistemska rešitev sprejet v letu 2012 in je začel veljati v letu 2013. Njegov sprejem je takrat glede na okoliščine predstavljal nujno sistemsko rešitev zaradi javnofinančnega položaja Republike Slovenije in je bil usklajen z vsemi socialnimi partnerji ter poslanskimi skupinami v Državnem zboru Republike Slovenije. V nadaljevanju se je ZPIZ-2 spreminjal in dopolnjeval, pri čemer pa se je položaj izboljšal le za določen del upokojencev. Med njimi pa ni bilo najbolj ranljive skupine upokojencev, invalidskih upokojencev. V letu 2017 je bil prag tveganja revščine za samsko osebo v višini mesečnega prihodka okoli 635 evrov, kar je ravno toliko, kolikor znaša povprečna pokojnina v Republiki Sloveniji. Povprečna invalidska pokojnina pa je celo bistveno manjša in znaša 495 evrov, kar pomeni, da je relativni delež tistih, ki prejemajo invalidsko pokojnino pod 392,75 evra, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka, bistveno višji pri invalidskih kot pa pri preostalih upokojencih.
Invalidskih upokojencev s pokojnino, nižjo od 392 evrov, kar 10 tisoč
V zadnjih letih ni prišlo do nobene spremembe, ki bi pomenila izboljšanje položaja invalidskih upokojencev. Po podatkih iz medijev je invalidskih upokojencev, ki imajo invalidsko pokojnino, nižjo od 392 evrov, okoli 10 tisoč. Večinoma gre za tiste, ki so delno zmožni za delo, pa si ustrezne zaposlitve ne morejo najti, saj so težko zaposljiv kader. Pri tem bi dvig minimalne možne invalidske pokojnine, ki se predlaga s spremembo zakona, pomenil spodnjo mejo, ki ni odvisna od drugih določb ZPIZ-2 ali drugih zakonov, pod katero se invalidska pokojnina ne more odmeriti. Ob tem velja poudariti, da se predlog nanaša na vse invalidske pokojnine, ne glede na kategorijo invalidnosti in razloge za invalidnost, ki so kot pogoj za invalidsko upokojitev določeni po veljavnem ZPIZ-2. Glede na to, da je osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka tisti znesek, ki je določen kot minimum za preživetje ene osebe, v SDS namreč menijo, da bi morala biti tudi pokojnina določena najmanj v tej višini, še posebej v primerih, ko gre za invalidske upokojitve, saj gre za osebe, ki si ne morejo preskrbeti drugega vira dohodkov oziroma so z delno zmožnostjo za delo zelo težko zaposljive.
Bodo poslanci vladajočih strank ponovno glasovali s figo v žepu?
V SDS so prepričani, da je ravno zato, ker so te osebe nezaposljive oziroma težje zaposljive, mogoče določitev najnižjih pokojnin za invalidsko upokojene določiti drugače od drugih upokojencev. Gre namreč za različne položaje skupin upokojencev, ki jih je mogoče tudi obravnavati različno iz stvarno utemeljenega razloga nezmožnosti zaposlovanja. V poslanski skupini SDS tako menijo, da bi se morala invalidskim upokojencem zagotoviti vsaj približno sprejemljiva pokojnina, ne da bi morali izpolnjevati pogoje za varstveni dodatek in ga potem delno vračati iz svoje dediščine. Pri tem pa se seveda poraja vprašanje, ali bodo dvig invalidskih pokojnin tokrat vendarle podprli tudi poslanci vladajočih strank, ki imajo sicer pogosto polna usta obljub o izboljšanju položaja ranljivih skupin v slovenski družbi.
Rajko Golob