fbpx

Bo Svet šole ravnatelja Žureja razrešil z ravnateljskega položaja, ali ima njemu naklonjeno sestavo?

Ravnatelj Žurej (Foto: Zajetje zaslona)

“Pri vsem skupaj ne gre le za učence, starše, zaposlene, pač pa za vse nas,”  meni ravnatelj Peter Žurej, saj gre po njegovem za pravico odločanja o svojem telesu. “Kot odgovorno osebo me najbolj skrbi zakonitost. Da za tisto, kar odredim, imam zakonsko podlago. Če je nimam, pa me nekdo v to sili, potem sem v takšnem položaju, kot sem danes,” je dodal. Da dela vse po zakonu, je ta isti ravnatelj sicer trdil že leta 2014, ko so bili učenci OŠ Frankolovo več mesecev brez pouka angleščine, slovenščine, geografije, kemije, biologije, naravoslovja in likovne umetnosti. Za Delo je pojasnil, da je bila ključna težava, ker šolsko ministrstvo ni odobrilo nadomeščanj. Tam so ga nato kot ravnatelja predčasno razrešili. Razrešitev Žureja pa je tudi sedaj že dvakrat predlagala šolska inšpekcija, zaradi neupoštevanja ukrepov, prijavo so dobili od staršev in šolskega sindikata. Ob tem je poslanka Mojca Škrinjar opozorila, da je srž problema prav v sestavi Sveta, ki imenuje ravnatelja.

Je odpovedal razum? Do kod gredo skupaj uveljavljanje človekove pravice svobode izražanja ter opravljanje javne funkcije – stališča ravnatelja, ki dvomi v obstoj virusa in terja znanstvene dokaze v povezavi z virusom, se je spraševal voditelj informativne oddaje na komercialni televiziji. Včeraj je v Preboldu namreč potekala seja Sveta šole, na kateri so razpravljali o predlogu inšpekcije, da ravnatelja tamkajšnje osnovne šole razrešijo. Predsednik Sveta zavoda OŠ Prebold Marjan Golavšek je prosil inšpektorat RS, da jim posreduje ugotovljene kršitve zakonodaje iz obeh pozivov za razrešitev, občino kot ustanovitelja šole pa so zaprosili, da jim zagotovi pravno pomoč v postopku poziva inšpektorata. Spomnimo, ravnatelj Peter Žurej je tisti ravnatelj, ki je na Ministrstvo za izobraževanje poslal pismo ter med drugim prosil za znanstvene dokaze, da so virusi zares povzročitelji bolezni. Žurej je sicer zelo aktiven tudi na svojem Facebook profilu, kjer skoraj izključno objavlja vsebine, ki nasprotujejo cepljenju proti covidu in nošnji zaščitnih mask.

Na moji šoli ne bomo upoštevali vaše okrožnice o tem da je pogoj PCT obvezen za učitelje in da lahko v nasprotnem primeru dobijo odpoved,” je Žurej odločno ponovil tudi včeraj pred sejo Sveta šole, na kateri so razpravljali o predlogu inšpekcije, da ravnatelja razrešijo. Inšpektorat je namreč, po navedbah ministrstva za izobraževanje, junija in julija podal predlog za razrešitev preboldskega ravnatelja. Za kakšne kršitve natančno je šlo, pa niso navedli, ker inšpekcijski postopek še ni končan.  Peter Žurej je 150 glavi množici dejal, da upa da se bodo stvari odvrtele v pravo smer. Nastopilo je tudi nekaj učiteljev z drugih šol: ena izmed učiteljic je povedala, da je končala Pedagoško fakulteto v Mariboru, kjer so jih učili, da je eno izmed osnovnih načel učitelja kritično mišljenje. “V kolikor gre naša država po poti, da bo to prepovedano, jaz izstopam iz učiteljskih vrst,” je dejala v dramatičnem tonu. No, za začetek bi bilo dobrodošlo že osnovno razmišljanje – zdrava pamet je pomembnejša tudi od katerekoli zakonske podlage, sploh kadar gre za zdravje in življenja ljudi.

Foto: Zajetje zaslona

Ob upoštevanju PCT-ja ter ostalih navodil se je letos možno zapiranju šol izogniti
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Milan Krek je povedal, da nimajo namena zapirati šol, saj so mnenja, da je ob upoštevanju PCT-ja ter ostalih navodil možno letos temu izogniti. Seveda pa bo to delovalo le pod pogojem, če bodo ljudje stvari resno vzeli, če se bodo učitelji pocepili oziroma testirali, če bodo otroci nosili maske. “S temi ukrepi, ki so relativno lahki, se da šolo ohraniti odprto,” je prepričan Krek. Seveda bo še kakšen razred kdaj v karanteni, tako kot se je zgodilo že spomladi – pa se je šolo vseeno do konca pripeljalo odprto. “Da se, ampak z velikim naporom lokalne skupnosti – staršev, otrok, učiteljev. Šole morajo slediti tem ukrepom,” je še poudaril Krek.

Obstaja zakonodaja, ki jo mora ravnatelj spoštovati
Poslanka Mojca Škrinjar, ki je bila tudi sama ravnateljica kar štirinajst let, je za začetek priporočila, da bi prav vsak moral prebrati članek prof. dr. Alojza Ihana, ki ga je pred nedavnim objavil tudi naš medij. Ihan v tem članku opiše lahkovernost bralcev, predvsem uporabnikov družabnih omrežij, kjer se širijo različne anticepilske zarote. “Lahko razumem ljudi, ki so malo manj osveščeni, težko pa razumem ljudi, ki imajo univerzitetno diplomo – v ta namen je namreč treba kar veliko preštudirati, poleg tega pa se je treba navaditi kritičnega razmišljanja. Čudi me, da nekdo z univerzitetno diplomo tako nekritično verjame tej Facebook primitivni veri,” je dejala Škrinjarjeva. Vedeti pa je treba, da obstaja zakonodaja, ki jo mora ravnatelj spoštovati. On je v skladu z zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja varuh zakonitosti. Razumljivo je, da se kak ravnatelj ne strinja s posameznim delom kakšnega zakona, vendar pa ga mora kljub temu izvajati – živimo namreč v pravni državi. Če se ravnatelj s čem ne strinja, lahko to ohrani za sebe, ne more pa tega na ves glas razglašati naokoli in nasprotovati ukrepom vlade, ki temeljijo na stroki. Stroka pa temelji na znanosti. “Saj ne živimo več v srednjem veku, ne? Če bi živeli takrat, bi človek verjel, da je zemlja ploščata in da puščanje krvi zdravi,” je pripomnila dolgoletna ravnateljica in ob tem poudarila, da se ji zdi vse skupaj nepredstavljivo.

Predsednik Sveta zavoda OŠ Prebold Marjan Golavšek (Foto: zajetje zaslona)

Srž problema je prav v sestavi Sveta, ki imenuje ravnatelja
Škrinjarjevi se zdi zaskrbljujoče, da spornega ravnatelja Svet včeraj ni razrešil. To namreč pomeni, da tam sedi šest ljudi, ki jih pravzaprav tam ne bi smelo biti. Poudarila je, da je srž problema prav v sestavi Sveta, ki imenuje ravnatelja. Svet je sestavljen iz petih zaposlenih, treh staršev in treh predstavnikov ustanovitelja. V primeru vrtcev in osnovnih šol je to občina, pri srednjih šolah pa država. Pri petih zaposlenih, šestega iz ostalih skupin ni tako težko pridobiti na svojo stran. Praviloma pa je tudi tako, da bodo zaposleni vedno preferirali šibkega ravnatelja – na tak način je lažje ohranjati status quo, učitelji se počutijo bolj varne, nihče jih pretirano ne sekira. To se jim seveda ne obrestuje, kadar oni rabijo zaslombo, ker šibek ravnatelj ni sposoben prav veliko narediti.  “Leta 1991 je bilo tako, da je ravnatelje imenoval ustanovitelj, torej občina. Potem je v Gabrovi dobi prišel Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja  (Zofvi), kjer je to vlogo prevzel Svet šole. V letu 2007 se je s spremembo tega zakona popravila oziroma uravnotežila sestava – na po tri predstavnike zaposlenih, staršev in ustanovitelja. Takoj ko se vlada 2008 ponovno zamenjala, za predsednika vlade je prišel Borut Pahor, za šolskega ministra dr. Igor Lukšič, pa se je sestava spremenila nazaj na 5-3-3,” je pojasnila Škrinjarjeva, kako nekaterim očitno bolj ustreza obstoječa sestava. Učiteljstvo je torej v najbolj zastopanem številu, v najmočnejši vlogi – učitelje pa tudi vemo kdo vodi – Branimir Štrukelj. Ta isti Štrukelj sedi v parlamentu in od ministrstva zahteva navodila. Škrinjarjeva se tudi spominja, da je Štrukelj ostro nasprotoval sestavi 3-3-3 in v ta namen tudi zbiral podpise proti. Na učitelje pač gleda kot na svojo vojsko in jih v ta namen tudi zlorablja. Skratka, dejstvo je, da ravnatelja lahko razreši le tisti, ki ga je imenoval – tako da je vse odvisno od tega, kdo Svet sestavlja.

 V tako fundamentalne znanstvene trditve ne more biti dvoma
Predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan pa je v oddaji 24ur Zvečer dejal, da so bili to včeraj zelo mučni prizori in da vsi, ki so tam na tak način izražali podporo ravnatelju Žureju, niso v čast čemurkoli. Njihove reakcije so bile zelo sramotne, s svojimi psovkami pa so pokazali nizko stopnjo kulture. Namesto, da bi spodbudili kritični dialog, so dali prej misliti, da nekaj ni v redu s tovrstnimi množicami, ki se tako zberejo skupaj za podporo čemerkoli, brez nekih artikuliranih in argumentiranih izjav. Dejal je tudi, da se je ravnatelj s svojimi vprašanji ministrstvu postavil v čudno vlogo – tovrstna izjava bi bila sicer nenavadna za kateregakoli občana – saj v tako fundamentalne znanstvene trditve ne more biti dvoma. Mnenje večine ravnateljev je namreč, da so znanstveni dosežki vredni vsega spoštovanja. Pečana tudi zanima, kako bi se obnašanje anticepilcev spremenilo, če bi imeli opravka z virusom, kjer je odstotek smrtnosti višji, kot recimo pri črnih kozah. Vprašanje, če bi še naprej zagovarjali svojo v ustavi zajamčeno pravico do proste izbire. Marsikdo bo spremenil svoje mnenje, če se bo okužil njegov otrok. Po podatkih pediatrične bolnišnice 34 otrok trpi za težkimi posledicami po prebolelem covidu. “Močno upam, da se v podporo mojega dela nikoli ne bo zbrala takšna množica, ki bi uporabljala takšen žargon, takšen jezik, zraven pa bi še malodane zagovarjala trditev, da je zemlja ploščata,” je bil še kritičen Pečan.

Okrožnica ministrstva za izobraževanje vrtcem, osnovnim in srednjim šolam, višjim strokovnim šolam ter dijaškim domovom nalaga dosledno upoštevanje pogoja PCT. Ravnatelji so prvič dobili našteto tudi vso zakonsko podlago, da pogoj PCT zahtevajo in preverjajo, hkrati pa so dobili tudi natančna navodila, kako lahko ukrepajo, če se zaposleni tega ne držijo. Kot je zapisano v okrožnici, “neupravičena odklonitev testiranja predstavlja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja”. Zaposleni, ki pogoja PCT ne bi izpolnjeval, bi tako lahko ostal tudi brez zaposlitve. Pečan to okrožnico z zakonsko podlago pozdravlja, želi si le, da bi jo dobili že prej.

Sara Bertoncelj