fbpx

Imunolog Ihan: Kako brati in razumeti nestrokovne publikacije proticepilcev

Mikrobiolog in imunolog Alojz Ihan (Foto: STA)

“Avtorja navajata in asociirata raziskovalne izsledke na način, ki nepoznavalcu lahko zbudi vtis o velikem tveganju cepljenja, medtem ko poznavalec področja v istem besedilu najde kvečjemu dodatno potrditev, da se je mnogo bolje cepiti kot pa se prepustiti patogenezi covid-19,” je prof. dr. Alojz Ihan kritično povzel članek, ki se sprašuje o tem, ali je cepivo morda še slabše od covidne bolezni. V nadaljevanju je Ihan pokazal, kako se je smiselno lotevati branja (ne)strokovnih člankov, da imamo od tega več znanja, in ne več zmede – toliko bolj zaskrbljujoče je namreč, da imamo tudi zdravnike, ki so proti cepljenju. “Pomembno je, da zdravniki poznamo tudi širše ozadje novic, ki se pojavljajo na družabnih omrežjih in vplivajo na odnos ljudi do medicine. Predvsem pa, da znamo kritično ovrednotiti, kaj od ‘novic’ je zgrajeno na znanstvenih osnovah, kaj pa so samo prodajne strategije tržnikov, pa naj gre za tiste iz farmacije ali alternative,” je poudaril Ihan.

Kolegica zdravnica se je na imunologa dr. Alojza Ihana obrnila s člankom “Worse Than the Disease? Reviewing Some Possible Unintended Consequences of the mRNA Vaccines Against COVID-19”, prosila ga je za dodatna pojasnila, saj tovrstne publikacije begajo tudi nekatere pripadnike zdravniške stroke, če niso ravno imunologi, epidemiologi, infektologi ali kaj podobnega. Tako se seveda zgodi, da tudi nekateri zdravniki širijo napačne informacije – kar pa je še toliko bolj nevarno, saj ljudje stroki, ki “ne verjame v cepljenje” verjamejo toliko bolj kot nekemu navadnemu smrtniku, ki propagira anticepilske zarote. Ihan je za začetek poudaril, da sta članek napisala dva nezdravnika, upokojena informatičarka ter naturopat in akupunkturist, ki se z boleznijo covid-19 očitno še nista srečala v praksi. “Kljub temu sta iz literature v članku zbrala soliden seznam teoretičnih dilem in zlasti strahov, ki so jih v določenih fazah razvoja cepiva proti covid-19 in med uvajanjem cepljenja imeli številni raziskovalci in o tem seveda tudi pisali. Velika večina od teh dilem se je na srečo izkazala zgolj teoretičnih, saj so praktični izsledki raziskav pokazali, da se ‘črni scenariji’ niso uresničili,” je zapisal Ihan.

Ihan je pojasnil ključno slabost dotičnega članka, in sicer, da močno meša izsledke predkliničnih študij s študijami poteka bolezni covid-19 in vse to še z hipotetičnimi nevarnimi učinki cepiv nasploh in še posebej cepiv proti covid-19. Na ta način članek za nepoučenega bralca, ki ne zna sproti razvrščati navedb, lahko deluje (neupravičeno) strašljivo, sploh v kombinaciji z naslovom, ki namiguje, da je cepivo morda bolj škodljivo kot bolezen covid-19. V resnici pa velika večina hipotetičnih “slabih” posledic, ki so navedene v članku, še v mnogo večji meri velja za bolezen covid-19, če bi hipoteze držale. Če je, na primer, neznatna količina proteina bodice S, ki za kratek čas pride v kri kak dan po cepljenju, lahko tako zelo toksična, kot namigujeta avtorja, mora to seveda še toliko bolj veljati za bolezen covid-19, ko je tega proteina v krvi neprimerljivo več. In s tem, ko cepivo prepreči vdor virusa v kri, je preprečena mnogo večja škoda – obratno, kot namigujeta avtorja.

Oba avtorja sta glede na dosedanje publikacije povsem nova na področju covid-19 in infekcijskih bolezni, a sta kljub temu zavzeto pregledala literaturo, ki opozarja na morebitne nevarnosti uporabe cepiv proti covid-19 in tu jima ni kaj očitati, razen, da sta očitno selektivno iskala čim bolj ‘nevarne’ namige o cepivih, pa čeprav mnoge zgolj hipotetične in teoretične. Kot rečeno, se avtorjema pri ocenjevanju pomena izbranih člankov pozna, da nista zdravnika in še manj strokovnjaka na področju cepiv, mikrobiologije, infektologije in imunologije. Zato sta v pregledu literature poudarjala predvsem članke, ki opozarjajo na morebitna tveganja, nista pa znala (oz. nista imela namena) člankov umestiti v širšo sliko pandemije covid-19. Nikoli, na primer, ne opozorita na dejstvo, da so mnoga tveganja, na katera opozarjata, zgolj teoretična in bi se ob stotinah milijonih cepljenj že pokazala, po drugi strani pa so tveganja bolezni covid-19 zelo konkretna, in jim bo med pandemijo izpostavljena velika večina necepljenih,” je izpostavil Ihan ter dodal, da znanost v veliki meri temelji na kredibilnosti in izkušnjah ljudi, ki izrekajo znanstvene trditve.

Foto: EPA

Ihan: Vse to je bilo že zdavnaj ovrženo
Avtorja članka  ob povzemanju literature tudi poudarjata, da se ne zavedamo nevarnosti vnašanja tuje mRNK, saj se ta lahko v celicah spreminja in služi sintezi drugačnih proteinov, kot le proteinov S. Možen je tudi prepis RNK v DNK, kar prinese trajno tvorjenje proteina bodice S. Ihan je ob tem pojasnil, da so vse te trditve so že teoretsko malo verjetne, vsekakor pa se niso izkazale kot praktično pomembne. V vsaki celici je stotisoče različnih mRNK in zato imajo naše celice mehanizme, da jim te informacijske molekule ne škodujejo z neprestanim povzročanjem genomskih sprememb, ampak se razgradijo, ko opravijo svoje. Avtorja še trdita, da je protein konice S, ki nastaja po cepljenju, toksičen in povzroča okvare na žilah. Trditev je povzeta po napačnih interpretacijah originalnega članka, v katerem so avtorji opisali meritve proteina bodice S v krvi po cepljenju in poročali, da so ga v zelo nizkih koncentracijah našli le nekaj dni po cepljenju, nato pa po nastanku prvih protiteles tega proteina ni bilo več v krvi. “To je logično, saj protitelesa nevtralizirajo in s tem odstranijo protein bodice S iz krvi in telesnih tekočin, tako v primeru cepljenja, še bolj pomembno pa je to v primeru okužbe, ko je koncentracija proteina bodice S v krvi neprimerljivo večja,” je razložil Ihan in pri tem še opozoril, da je ravno iz tega članka Ross Walter, nutritionist in naturopat, oblikoval senzacionalistično lažno novico na Facebooku, v kateri je cepljenje označil kot potencialno škodljivo, ker povzroči zastrupitev žil in telesa s proteinom bodice S. Avtorja v svojem članku tudi povsem neosnovano trdita, da beljakovina S, ki pride v kri, lahko poškoduje žile v modih in povzroči moško neplodnost, prav tako lahko poškoduje žile v krvnomožganski barieri in povzroči nevrološke okvare. “Vse to je bilo že zdavnaj ovrženo,” je opozoril Ihan.

Alojz Ihan (Foto: STA)

Poleg tega je po mnenju avtorjev članka tudi zelo verjetno, da se beljakovina bodice S, ko nastane v celici, napačno zloži v prion (ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja odgovoren za bolezen norih krav), kar bi lahko povzročilo obsežne poškodbe možganskih celic in povečalo tveganje za Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo. “Tudi ta trditev je povzetek povsem neosnovane ‘hipoteze’ proticepilca Barta Classena,” je opomnil Ihan in nadaljeval, da v zvezi z nevarnostjo proteina bodice S avtorja tudi navajata možnost potencialno navzkrižnih avtoimunskih reakcij, ki bi nastale po okužbi ali po cepljenju – zaradi nekaterih podobnosti proteina bodice S z našimi lastnimi proteini. “A dejstvo je, da tovrstnih avtoimunskih fenomenov po stotinah milijonih cepljenj ni bilo opaziti. Po drugi strani pa je mnogo več podatkov, da bolezen covid-19 lahko sproži ali poslabša vrsto avtoimunskih bolezni. Zato je cepljenje, ki prepreči covid-19, za bolnike z avtoimunskimi težavami, še toliko bolj pomembno,” je poudaril.

Članek priča o širšem problemu, ki bi ga rad naslovil na širšo zdravniško skupnost. Gre za veščino kritičnega vrednotenja literature – v poplavi vsega, kar prenese svetovni splet, je za profesionalno delovanje zdravnikov bistveno hitro razločevati, kaj je verodostojno, kaj pa je pisano z ozadjem, ki nima zveze z znanostjo in stroko,” je še posebej izpostavil Ihan. Izhajajoč iz tega je nadaljeval, da lahko pazljivemu bralcu kaj hitro postane jasno, ali je določen članek verodostojen oziroma ali je sam vir sam po sebi dovolj verodostojen. V tem primeru se na primer izkaže, da gre za privatno revijo, ki je začela izhajati šele leta 2020. Za revijo niti ne stoji nikakršno strokovno združenje, urejata jo pravzaprav kar jezikoslovec in oftalmolog. Slednji, Christopher A. Shaw, je kontroverzni član proticepilske skupnosti, ki se ukvarja predvsem z avtizmom v povezavi s cepivi – podatek najdemo že na Wikipediji. Življenjepis urednika – jezikoslovca Johna W. Ollerja pa najdemo v osrednji svetovni proticepilski reviji The Defender. Kar je ravno tako dovolj zgovorno, da vemo, s čim imamo opravka.

Robert Francis Kennedy Jr. je pomembna figura nasprotnikov nošenja mask in cepljenja. (Foto: Twitter)

Proticepilska fundacija, ki producira in objavlja več kot polovico proticepilskih “novic” – tudi to je velik “biznis”
Zanimivo je, da je časopis The Defender osrednja publikacija fundacije »Children’s Health Defense®« ki jo vodi Robert Francis Kennedy Jr.,  nečak Johna F. Kennedyja. Kennedy je  odvetnik za okolje, njegova specializacija pa  so tožbe proti kemijskim in farmacevtskim družbam. Njegova proticepilska fundacija producira in objavlja več kot polovico proticepilskih “novic”, ki jih nato zaradi njihove šokantnosti in senzacionalizma uporabniki spletnih omrežij širijo po družabnih omrežjih. “Kdor želi vnaprej vedeti, kaj od proticepilskih vsebin bo v naslednjih dneh in tednih krožilo po spletu, lahko samo obišče spletno stran The Defender in pregleda njihove zadnje objave,” je predlagal Ihan. O tem, kako je Robert Francis Kennedy Jr. iz poklica okoljskega odvetnika razširil svojo dejavnost v proticepilsko odvetništvo, je veliko zapisanega – v obeh primerih gre za možnost velikih tožb za zdravstvene posledice proti industriji, kar v ZDA omogoča velike zaslužke odvetniškim pisarnam. Proticepilstvo se Robertu Francisu Kennedyu Jr. že zdaj poslovno zelo izplača in morda se mu bo v bodoče še bolj izplačalo tudi politično, glede na populistični razvoj, ki ga je politika ubrala v dobi družabnih omrežij.

Ob soočenju s proticepilno propagando se moramo zavedati, da ji ne gre za dolgoročno resnico, ampak zgolj za kratkoročni (trženjski) medijski učinek. Zato proticepilna propaganda ne producira senzacionalističnih novic z namenom, da postanejo resnica, ampak zgolj zato, da kratkoročno zbudijo pozornost, s tem prodajalci alternative že dosežejo svoj polni namen. Vsakotedenske nove ‘senzacionalne’ proticepilske novice na družabnih omrežjih imajo namen zadovoljiti adrenalina željno proticepilsko občinstvo, ki si na svetovnem spletu vzhičeno izmenjuje nove in nove adrenalinske senzacije. Za vsem tem namenskim povzročanjem adrenalinske odvisnosti pa stojijo veliki finančni interesi. Globalno je alternativa industrija, katere obseg je nad 100 milijard dolarjev letno (več kot je obseg prodaje antibiotikov in cepiv skupaj), enako neizprosen posel, kot je npr. farmacija.

Nepoučen bralec dobi občutek, da je nevarnost cepljenja primerljiva s posledicami covid-19 – kar je seveda daleč od resnice
Obravnavan članek  je  po besedah Ihana izvrstna šola za razlikovanje med tem, kaj je zgrajeno na znanstvenih osnovah, kaj pa so le prodajne strategije tržnikov. Avtorja sta v članku le marljivo zbirala poudarke nekaterih študij in raziskovalnih hipotez, ki opozarjajo na mogoče nepredvidljive in neželene posledice cepljenja. “Glavna slabost članka je neprestano mešanje navedb, ki se tičejo cepiv in tistih, ki se tičejo poteka bolezni covid-19, ter zelo poljubno, brez prave logike, povezovanje vsega skupaj s predkliničnimi študijami. Zato nepoučen bralec dobi občutek, da je nevarnost cepljenja primerljiva s posledicami covid-19 – kar je seveda daleč od resnice,” je poudaril Ihan ter dodal nekaj povezav na znanstveno in strokovno podprte vire o covid-19. Njegov celoten zapis, ki pojasni marsikaj, si lahko preberete tukaj, na istem mestu je še mnogo uporabnih povezav.

Sara Bertoncelj