fbpx

Nekdanji ustavni sodnik Zobec o zadržanju odloka s strani ustavnega sodišča: Žaljivo za zdrav razum

Jan Zobec (Foto: Demokracija)

Ustavno sodišče je v četrtek zadržalo izvajanje določb odloka, ki s petkom za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Vlada je z omenjenim odlokom določila, da bodo morali s 1. oktobrom zaposleni v državni upravi, ki bodo želeli delo opravljati v prostorih delodajalca, izpolnjevati pogoja preboleli ali cepljeni, medtem ko se iz t. i. pogoja PCT izloči T, torej testiranje. “Obrazložitev me ne prepriča, ne vidim, da bi izvrševanje Odloka lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice,” je komentiral nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Lahko bi tudi dodali, da je več verjetnosti za težko popravljive posledice ravno z zadrževanjem izvajanja določb odloka.

Prof. dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Štefan je napovedal, da se bo v naslednjih dneh nadaljevalo tekmovanje sezonskim naraščanjem okužb dihal in cepljenjem ter prekuževanjem. Trenutno smo na platoju, ko epidemija ne narašča in ne pada. Pričakujejo, da bo v oktobru in morda še v začetku novembra epidemija naraščala. Prevladovalo bo torej sezonsko okuževanje. V novembru pa bi lahko število prekuženih skupaj s cepljenimi že začelo epidemijo obračati navzdol, je še ocenil in pojasnil: “Do takrat se bo namreč pri današnji hitrosti okoli 3 tisoč okužb dnevno – k vsakemu potrjeno okuženemu prištejemo še dva, ki se nista testirala – okužilo še približno 100 tisoč ljudi.” Je pa seveda vprašljivo, v kolikšni meri se bodo njegove napovedi uresničile – ali se bo epidemija v novembru začela dejansko obračati navzdol, če se bo vladi nagajalo pri prav vsakem koraku?

Povsem za lase privlečen je argument v 21. točki obrazložitve Ustavnega sodišča (US), meni nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. V dotični točki je namreč zapisano, da je po oceni US prav tako upoštevna predlagateljeva trditev, da bi škodljive posledice nastale tudi v primeru, če bi se posamezniki namerno izpostavili okužbi z virusom, da bi izpolnili pogoj prebolevnosti – česar glede na opisane stroge delovnopravne sankcije, ki zaposlenim grozijo zaradi neizpolnjevanja pogoja PC, ni mogoče izključiti. “Tu se lahko samo vprašamo, ali ima ustavno sodišče javne uslužbence res za take vrste ljudi, da bi se kdo od njih, da bi izpolnil pogoj PC, raje izpostavil okužbi z virusom covid-19, kot se cepil – in to ob vsej obilici cepiv, ki so na voljo. Oprostite, ampak tole je žaljivo za zdrav razum. Ne verjamem, da večina v resnici tako misli – tu je najbrž prišlo do nekega nesporazuma,” je ocenil Zobec in v nadaljevanju nanizal še nekaj argumentov, zakaj ga obrazložitev US ni prepričala.

Dokazno breme praviloma nosi stranka, ki uveljavlja pravno sredstvo
Ustavno sodišče je, kot vselej, ko gre za predlog za začasno zadržanje, opravilo tehtanje med težko popravljivimi posledicami, ki bi nastale, če bi se izpodbijani splošni akt oziroma v tem primeru odlok izvrševal, in težko popravljivimi posledicami, ki bi nastale, če bi bil ta akt zadržan. Za začetek se tu poraja vprašanje, kdo nosi dokazno breme. Iz obrazložitve sklepa namreč izhaja, kot da je to Vlada. Tako na primer v 20 tč. Ustavno sodišče pravi: “Ustavno sodišče upošteva, da Vlada ni utemeljila, da bi se ravno med zaposlenimi v organih državne uprave virus SARS-CoV-2 bistveno hitreje in bolj širil kot v preostali populaciji /…/” in potem še na več mestih v tč. 20 pokaže na Vlado kot tisto stranko, ki bi morala utemeljiti, pojasniti, konkretizirati. “Tako stališče je problematično, saj dokazno breme praviloma nosi stranka, ki uveljavlja pravno sredstvo, v tem primeru predlog za začasno zadržanje. Predlagatelj bi morali izkazati oziroma prepričati, da je potencialna škoda od izvrševanja Odloka večja od potencialne škode, ki bi nastala, če se Odlok zadrži,” je pojasnil nekdanji ustavni sodnik.

Zobec ne vidi, da bi izvrševanje Odloka lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice
Ne zdi se prepričljivo, da bi izvrševanje Odloka res povzročilo težko popravljive posledice za tiste, ki odklanjajo cepljenje. Zadevo bi US lahko oziroma celo moralo obravnavati absolutno prednostno. Zobec je nadaljeval s pojasnilom: “Zato ne vidim resne možnosti, da bi v času odločanja prišlo do odpovedi pogodb o zaposlitvi – pa tudi, če bi do tega prišlo (kar je bolj teoretična možnost), bi imela odprava Odloka retroaktiven učinek. Kaj bi to pomenilo? Pomenilo bi, da nihče od tistih, ki bi jim bile odpovedane pogodbe o zaposlitvi, ne bi izgubil službe – enako velja glede morebitnih disciplinskih postopkov.” Zato se vrhovnemu sodniku zdi zelo neprepričljivo utemeljevanje, da bi “v primeru, če bi se izpodbijana določba izvrševala, pa bi se kasneje izkazalo, da je protiustavna oziroma nezakonita in bi jo Ustavno sodišče razveljavilo ali odpravilo, lahko nastale težko popravljive škodljive posledice za tiste zaposlene v državni upravi, ki ne izpolnjujejo pogoja PC in zanje ne bi bili upoštevani izjemi iz tretjega oziroma četrtega odstavka 10. a člena Odloka.” Ker “ni mogoče izključiti, da bo delodajalec izvedel disciplinske postopke, pa tudi postopke odpovedi pogodb o zaposlitvi“. Če bi US ugotovilo, da je Odlok protiustaven, bi ga odpravilo in v odločbi odredilo tudi način izvršitve ter vzpostavilo delovnopravna stanje, kakršna so bila pred morebitnimi odpovedmi pogodb o zaposlitvi in uvedbo disciplinskih postopkov. “Zato res ne vidim, da bi izvrševanje Odloka lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice,” je še enkrat poudaril.

Foto: Demokracija

In končno, tudi če sprejmemo argument, da “ni mogoče spregledati, da je vsako cepljenje po naravi stvari za posameznika trajen in nepovraten ukrep, do katerega v primeru zahteve po izpolnjevanju pogoja PC lahko pride proti volji posameznika” (točka 21 obrazložitve sklepa), je vendarle odločitev za cepljenje v izključni sferi vsakega posameznika, ki se bo za tak ukrep odločil glede na vrsto okoliščin – v prvi vrsti, da bo zaščitil sebe in druge, morda kdo tudi zato, da bo lahko prečkal mejo, hodil na koncerte, se družil, združeval, se prosto gibal, se izognil neprijetnemu testiranju, torej da bo svoje človekove pravice izvrševal v polni meri. Bi morali potem vselej šteti pogoj PCT kot nekaj, kar posameznika sili v cepljenje in s tem v nekaj, kar je zanj “trajen in nepovraten ukrep”? Življenje je sestavljano iz odločitev – in kadar se ljudje odločamo, se vselej odločamo med različnimi možnostmi, tehtamo, seštevamo pluse in minuse. Pogoj PC je ena od okoliščin, ki pri kom lahko vpliva na odločitev za cepljenje. A to ne pomeni, da je odločitev izsiljena, da je do nje prišlo proti volji posameznika, kot pravi Ustavno sodišče.

Sara Bertoncelj