fbpx

Bolnišnične kapacitete so praktično polne!

Fotografija je simbolična (Foto: STA)

Današnji podatki kažejo, da so razmere vse bolj resne. Virus se ne le širi, ampak se širi vedno hitreje. Epidemiološka poizvedovanja še potekajo, a razmere zahtevajo ukrepanje, saj do sedaj sprejeti ukrepi niso v zadostni meri pripomogli k zamejevanju širjenja virusa.

Včeraj sta bila opravljena 4902 testa, kar pomeni da se nam povečujejo kapacitete. Potrjenih pa je bilo kar 707 okužb. Še bolj kot sama številka okuženih pa je zaskrbljujoč odstotek pozitivnih. V torek je bilo tako 14,4 odstotka pozitivnih. Iz bolnišnici jih je trenutno 210, odpuščenih pa je bilo 35, medtem ko sta dve osebi umrli. Okužbe se povečujejo tudi v domovih za starejše, v Trubarjevem domu za starejše je 35 okuženih stanovalcev in 15 zaposlenih. V domu Rakičan je okuženih 27 stanovalcev in 11 zaposlenih, okužbe pa se tako še vedno večajo v Domu v Kranju.

Evropa je vse bolj okužena, kjer ni nobene zelene države. Epidemija narašča strahovito vsepovsod po EU, praktično vse države so rdeče. Slovenija tukaj ni izjema, saj smo iz 297 okuženih dosegli število 707, incidenca v 14-dnevnem obdobju pa je 202,75. Kljub velikemu številu okužb imamo zelo malo mrtvih, ki govori o kvaliteti delovanja zdravstva. Največ okuženih v zadnjih 14-dnevih imamo na Gorenjskem in Koroškem.

Image

Postelje so praktično zasedene
Vodja Oddelka Intenzivne terapije Infekcijske klinike Matjaž Jereb je povedal svoja spoznanja iz UKC. Razmere zaradi covid-19 se poslabšujejo, število bolnikov pa strmo raste. Deset odstotkov okuženih potrebuje zdravniško pomoč, 20 odstotkov teh pa tudi intenzivno zdravljenje. Čez deset dni lahko pričakujemo še dodatnih 70 bolnikov in 15 bolnikov na intenzivni negi. Na intenzivni negi gre za ozko grlo, kjer zdravljenje traja 14 dni ali več. 75 ljudi je hospitaliziranih, dodatno pa je še 35 na intenzivni negi v UKC, postelje so praktično že zasedene. Težava je v usposobljenem medicinskem kadru, ki ima izkušnje in znanja za kritično bolne. S premeščanjem in zmanjševanjem posegov bodo pomagali pri premagovanju ozkega grla. Kadrovsko stisko povzročajo tudi okužbe med zdravstvenimi delavci. Teh je bilo v oktobru okoli 60, več jih je tudi v karanteni, je še povedal.

Image

Številni so tudi ostali bolniki, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje. Na oddelku imajo 16 kritično bolnih s hudo prizadetostjo pljuč in nihče od njih ni varen pred covidom-19, vsak pa je potencialno okužen okužen vsak 150 Slovenec. “Svoje delo opravljamo vestno, a sami ne moremo biti uspešni, temveč samo kot celotna družba,” je še poudaril Jereb. Poudaril je še, da se mora vsak posameznik držati priporočil, nosi masko, razkužuje roke, in drži distanco. “Podatek, če je nekdo okužen, mora širiti z okolico, da trend prekinemo,” je še opozoril. Največ kar lahko naredimo za družbo je, da ostanemo doma. Ortopedska klinika bo prva rezervna možnost, kamor bodo premeščali bolnike in kadre, ko se kapacitete zapolnijo. Kateri posegi in pregledi bodo zaradi tega prestavljeni, bodo odločili posamezni razširjeni strokovni kolegiji za svojo stroko.

Vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike UKC Ljubljana Matjaž Jereb (Foto: STA)

Da bi kar se da omejili širjenje virusa med zdravstvenimi delavci in v zdravstvenih ustanovah nasploh, v UKC razmišljajo, da bi določene skupine v zdravstvu preventivno testirali. Opozoril je, da obstajajo določeni profili v zdravstvu, kjer je manj kot deset posameznikov, ki jih je potrebno še posebej varovati. Ni pa za nekritično testiranje, saj lahko zaradi lažnega občutka varnosti ob morebitnem negativnem testu, če je ta izveden prezgodaj po okužbi, naredi veliko škode.

Vršilka dolžnosti direktorice Direktorata za zdravstveno varstvo na Ministrstvu za zdravje Marija Magajne pravi, da so izvajalce zdravstvene dejavnosti pripravili ponovna navodila, jih pozvali, da natančno upoštevajo vse ukrepe za zmanjšanje možnosti vnosa okužb v vse zdravstvene ustanove. “Vsak vnos pomeni zmanjšano števila kadra, večji poseg v organizacijo dela zdravstvenih ustanov, s tem pa posledično zmanjšanje kapacitet za ostale programe, kar dodatno obremeni zdravstveni sistem,” je pojasnila. Obiski v bolnišnicah bodo tako omejeni, vstopni zdravnik tako lahko etično oceni, ali je obisk možen, ali ne in če mora biti nadzorovan. Vsak obisk pa mora biti opravljen v skladu z priporočili NIJZ.

Nekatere preventivne dejavnosti bodo zaradi stanja začasno prekinjene
Zaenkrat se prekine izvajanje izključno nekaterih preventivnih dejavnosti z vrsto izjemami, ki se nanašajo na otroke mladostnike in na primer področje presejanja odkrivanja predrakavih sprememb in raka. “Na bolnišnični ravni pa je prepuščeno ukinjanje oziroma prelaganje nekaterih nenujnih storitev in je odvisno od tega koliko postelj, koliko kapacitet se potrebuje in jih je treba prilagoditi za obravnavo covid pacientov,” je še poudarila. Druga uredba govori o nujnih ureditvah tako imenovanih sivih con, to pomeni con, kjer so lahko pacienti za katere še ni znano ali so okuženi, primerno oskrbljeni do takrat, da se ugotovi njihovo stanje. “In seveda obvezno organiziranje rdečih con pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, kjer pa so že poznano okuženi,” je obrazložila.

Vršilka dolžnosti direktorice direktorata za zdravstveno varstvo Marija Magajne (Foto: STA)

Tretja odredba govori o obveznem prilagajanju specializacij in sekundariatov. Kolegom, ki so na specializaciji želijo zagotoviti prilagojen program za obvladovanje in preprečevanje širjenja Covid-19. “In da bodo lahko pri svojem primarnem delodajalcu,” je še poudarila. Po njenem mnenju je izredno pomembno tudi za te kolege, da v tem času spoznajo in se usposobijo za samostojno delo tudi v takih razmerah. “Kapacitete zdravstvenih dejavnosti seveda niso omejene,” je še opozorila. Zato še posebej poudari, da ne hodimo bolni naokrog, da nosimo maske, razkužujemo roke, držimo razdaljo ter da ne hodimo na mesta, kjer se zadržuje veliko ljudi, ki jih ne poznamo in bi bila možnost za okužbo. “S tem bomo lahko zdravstvenemu sistemu največ pomagali,” je še dejala na koncu.

Sara Rančigaj