Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je zavrnil pobudo poslanca Milana Zvera, da bi v prostorih parlamenta postavili obeležje žrtvam komunizma po drugi svetovni vojni. Schulz je to storil zato, ker so s Slovenije prišle številne pritožbe. Najbolj glasna sta bila Zveza združenj borcev NOB in premier Miro Cerar.
Spomnimo. Milan Zver je v mesecu marcu predsedniku evropskega parlamenta Martinu Schulzu in predsedniku Evropske ljudske stranke Manfredu Webru poslal pismo, v katerem je opomnil, da je v Sloveniji več kot 600 množičnih morišč, in podal predlog za postavitev obeležja, ki bi opominjalo na več kot 200 tisoč žrtev komunističnega genocida med in po drugi svetovni vojni v Sloveniji.
Weber, ki je predsednik ELS, je Zvera pri tem nemudoma podprl. “Predsednik Schulz me ni podprl, ker je dobil preveč nasprotovanj iz Slovenije. Pisali so mu borci, nekateri slovenski poslanci iz levice in seveda tudi predsednik vlade Miro Cerar,” je pojasnil za Novo24TV.
Cerar nasprotuje obeležju, Schulz osebno pa ne
Kot pravi Zver, gre tukaj za simbolni pomen, kjer bi evropske institucije izrazile nek pieteten odnos do tega zgodovinskega dejstva, z namenom, da se to nikoli več ne bi ponovilo. “Zanimivo, predsednik Schulz je v svojem pismu poudarjal, da mojemu predlogu nasprotuje predsednik vlade Miro Cerar, sam osebno pa ne,” je povedal Zver. Njegov predlog je tako zavrnil zgolj zato, ker v Sloveniji ne najdemo konsenza, da bi lahko postavili takšen spomenik ali obeležje žrtvam komunizma.
Naši evropski poslanci leve politične opcije imajo zaradi predloga velike težave
“Praktično je s tem dejal, češ, ‘dajte se vi najprej dogovoriti v Sloveniji, nato pa se bomo pogovarjali naprej,’” je prepričan Zver. V zaključku mu je zaželel, da se še naprej trudi “za dosego konsenza, političnega konsenza okrog tega spomenika”.
Na nek način je torej njegov predlog podprl, vendar želi, da se slovenska politika o tem poenoti. “O tem predlogu sem se pogovarjal tudi z našimi evropskimi poslanci leve politične opcije in vsi so mi dejali, da imajo zaradi tega predloga doma velike težave,” je še razkril poslanec evropskega parlamenta.
Baltske države postavile ploščo in se poklonile žrtvam totalitarnega režima
Ob tem je Zver poudaril, da je idejo dobil ob vsakoletni komemoraciji, ki jo imajo v evropskem parlamentu baltske države v spomin na eksodus vseh treh narodov v Sibirijo leta 1941. V letu 2006 je bila namreč v Strasbourgu postavljena spominska plošča, s katero so počastili spomin na masovne žrtve totalitarnega režima. “Ob tem sem pomislil, da bi bilo dobro, če bi tudi Slovenci dobili obeležje v spomin tisočih pobitih po drugi svetovni vojni na Slovenskem. Tu je šlo za izvensodne poboje in zdelo se mi je primerno, da bi se tudi v Evropi tem žrtvam poklonili na primeren način,” je pojasnil Zver.
Cerar: Vlada je na področju povojnih žrtev storila veliko
Kot smo že poročali, se je Miro Cerar Zvera lotil že marca. Obtožil ga je zavajanja, češ da je slovenska vlada na področju povojnih žrtev naredila veliko. Na Zverovo pobudo se je takrat odzval tudi predsednik Zveze združenj borcev NOB Tit Turnšek, ki mu je poslal pismo, v katerem ga je podučil, da med in po vojni ni bilo sistematičnega pobijanja s strani komunistične oblasti, ampak naj bi šlo za dejanja jugoslovanskih vojaških formacij, in sicer v kontekstu maščevanja za vse, kar so “kvizlinške” enote povzročile hudega med vojno.
Nina Knapič