Borut Rončević kritičen do nastopa Rajka Pirnata na TV Slovenija: “Kako torej ‘uravnotežiti’ resnico? Z izkrivljanjem?”

Foto: posnetek zaslona

“Vsak politik ima svoj slog javnega komuniciranja in Twitter je postal glavni kanal neposrednega komuniciranja z javnostjo,” pravi dr. Borut Rončević, ki meni, da ima Janša na spletnih socialnih omrežjih zelo prepoznaven slog, saj je v komunikaciji iskren, pa tudi oster, če je to potrebno. “Kar vidiš, to dobiš,” je še dejal sociolog in profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije, ki je komentiral izjavo pravnega strokovnjaka Rajka Pirnata glede “sprejemljivosti” načina Janševega javnega komuniciranja. 

“Ideologija je niz idej in vrednot. Ali si želimo brezidejno vlado brez vrednot? Jaz ne. Dokument v tem smislu torej je ideološki. Ključno vprašanje je, kakšne ideje in vrednote vejejo iz njega. Dokument pač opisuje situacijo, da imamo v medijskem prostoru težave z uresničevanjem vrednot svobode, pluralizma, resnice, kritične presoje,” je bil do pravnega strokovnjaka dr. Rajka Pirnata kritičen sociolog in profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije dr. Borut Rončević. Pirnat je v svojem nedavnem intervjuju za javno hišo RTV sicer podal svoja stališča glede  dopisa Svetu Evrope, ob tem pa izrazil prepričanje, da je bilo sporočilo vlade osupljivo ideološko in nesprejemljivo za uradni dokument, pa tudi brez določene uravnoteženosti pogledov, in da si ta dokument ne zasluži oznake vladni.

Pirnat v nadaljevanju pravi, da je po branju dokumenta dobil vtis, kot da zadnjih 30 let demokratičnega razvoja v Sloveniji sploh ni bilo, in da celo takrat ob spremembi sistema niso pošiljali takšnih depeš, na kar Rončević odgovarja: “Kakšne depeše so pošiljali ob osamosvajanju, ne vem. Določen demokratični razvoj se je v tem času seveda zgodil, nenazadnje gospod Janez Janša vodi že tretjo vlado. Ne moremo pa mimo dejstva, da je bil v teh 30 letih demokratičnega razvoja ponovno obsojen na procesu, v katerem so mu bile kršene človekove pravice, da je moral ponovno v zapor in da je bil izpuščen šele po odločitvi ustavnega sodišča,” v nadaljevanju pravi in dodaja, da bi bilo za oceno dokumenta morda zanimivo opraviti tudi kakšno poglobljeno analizo medijskega poročanja ob tem. Poleg tega bi rad videl še nekoliko širšo analizo o tem, kakšen je bil pozitivni doprinos medijev k demokratizaciji naše države. Slednje namreč vladni zapis predstavi v kritični luči.

Foto: sta

Vsak politik ima svoj slog javnega komuniciranja in Twitter je postal glavni kanal neposrednega komuniciranja z javnostjo.
“Ker je profesorja Pirnata novinarka predstavila kot pravnega strokovnjaka, najverjetneje zavoljo kredibilnosti, sem pričakoval pravne argumente. Vendar pa je predvsem moraliziral, razen ko je govoril o komunikacijski zasebnosti v naši ustavni ureditvi. In v tem moraliziranju podal še to nesrečno izjavo, ki bi jo lahko malce zlobno interpretirali kot poziv h kršenju svoboščin in človekovih pravic vladnih funkcionarjev,” pravi Rončević.

Vsak politik ima svoj slog javnega komuniciranja in Twitter je postal glavni kanal neposrednega komuniciranja z javnostjo.” Po njegovem mnenju ima Janša na spletnih socialnih omrežjih zelo prepoznaven slog, saj je v komunikaciji iskren, pa tudi oster, če je to potrebno. “Kar vidiš, to dobiš. Korektno in pošteno,” je bil Rončević kritičen do mnenja, da je razdeljenost v politiki sedaj pljusknila tudi v odnos do medijev, in da naj bi tisti politiki, ki postanejo vladni funkcionarji in predstavljajo Slovenijo, morali prenehati tvitati ter dajati enake izjave kot prej.

“Kako torej ‘uravnotežiti’ resnico? Z izkrivljanjem?”
Na očitke, da pismo nima ne glave, ne repa, ne podpisa in da je premalo uravnoteženo, pa že omenjeni sociolog odgovarja, da se mu je dokument ob branju sicer zdel predvsem nekoliko dolgovezen, in da bi bilo vsebino mogoče podati na bolj privlačen način. “Sicer pa je ključno vprašanje, ali zapisano drži. Nisem zasledil, da bi kdo dokument z empiričnimi podatki razkrinkal kot neresničen. Tudi profesor Pirnat tega ne stori, ker seveda ne more. Kako torej ‘uravnotežiti’ resnico? Z izkrivljanjem?”

“Mislim, da je vlada ravnala zelo ustrezno, ker je temu dokumentu namenila zelo malo časa, predvsem se ukvarja z ukrepi, povezanimi s covid-19. Na koncu smo izvedeli, da to še depeša ni. S tem dokumentom se ukvarja predvsem opozicija, kar je nekoristno, pa tudi škodljivo z vidika njihove politične strategije.”

Po njegovem mnenju pa bi bilo precej bolj modro vlado nekaj mesecev podpirati pri izvajanju ukrepov v zvezi z epidemijo novega virusa, saj jih slovenski državljani, kot kažejo javnomnenjske raziskave, očividno podpirajo. Tako bi opozicija pobrala svoj delež zaslug. Toda slednja daje vtis, da je vlada zaposlena z zdravjem, reševanjem življenj in z ljudmi, ona pa ji pri tem početju krade čas in energijo.

“Vsaka izmed strank koalicije lahko kadarkoli zruši vlado. Strah je nesmiseln.”
Za vsako demokracijo je pomembno, da mediji ostanejo kritični do oblasti, še zlasti v času krize. Janša vodi koalicijo ene stranke, ki je desno od sredine (SDS), ene, ki je levo od sredine (DeSUS) in dveh, ki sami sebe uvrščata na sredino (SMC in N.Si). “Imamo neke vrste veliko koalicijo in vsaka izmed teh strank lahko kadarkoli zruši vlado. Strah je nesmiseln. Poleg tega bi bilo tako početje nespametno tudi za gospoda Janšo. Ko si na oblasti, sprejemaj pravila za čas, ko boš v opoziciji.” S temi besedami je zavrnil strahove, da je čas krize čas nevarnosti, obdobje rojstva največjih diktatur, ker se ljudje počutijo ogroženi in prej sprejmejo posege v svoje pravice. Takšno razmišljanje Pirnata sicer namiguje na strahove slovenske levice, da bi Janša krizo izkoristil za krepitev oblasti, celo nekakšno diktaturo.

Slovenski mediji so v času krize le deloma opravili svojo nalogo
Do neke mere imamo pri nas medije, ki utemeljeno izražajo kritiko vlade tudi glede kriznih ukrepov v zvezi s koronavirusom. “Redno spremljam vse relevantne medije v Sloveniji in dejstvo je, da potem, ko je postalo jasno, da je vrag odnesel šalo, vsi redno obveščajo prebivalstvo o ukrepih, povezanih z omejitvijo epidemije. Seveda pa to ne pomeni, da so vsi enako ravnali na začetku, ko se je prejšnji predsednik vlade v odhodu obnašal, kot da bo to ena taka gripica. Ravno tako ne izostaja aktivistični vložek, ki pa je nekako že stalnica in ni bilo niti pričakovati, da bi bilo kaj drugače.”

Foto: STA/Facebook

Mediji so taki in drugačni in prav tako novinarji, vlada pa mora biti naša. Rončević ob tem izraža veselje, da Janša svoje vlade vedno vodi na vključujoč način, kar mu sicer priznavajo vsi razen najbolj histeričnih levih komentatorjev in analitikov. “Vedno je vse politične stranke povabil k pogajanjem o sestavi vlade. V času prve vlade je sklenil partnerstvo za razvoj. Tudi v skupine strokovnjakov vabi ljudi, s katerimi je imel kaka nestrinjanja ali pa nekdanje politične tekmece. Tu zagotovo ne izvira nevarnost za slovensko demokracijo.”

“Država mora imeti možnost nadzora nad izvajanjem karantene.”
“Zdravje in potem gospodarstvo sta trenutno ključni prioriteti. Država mora imeti možnost nadzora nad izvajanjem karantene. Meni se je zdel zelo smotrn predlog, ki je omogočal prostovoljno izbiro. Osebno bi karanteno veliko raje preživljal v udobju lastnega doma, ob sveže pečenih rogljičkih, jutranji kavici in domači hrani kot pa v nekem hotelu kjerkoli že. In bi se bil pripravljen za tisti čas podvreči predlagani obliki nadzora. So pa tudi ljudje, ki mislijo drugače. Ti pač naj gredo v tisti hotel,” odgovarja na kritiko glede povečevanja policijskih pooblastil in glede sledenja ljudem v karanteni. Obenem še pravi, da bi z veseljem uporabljal aplikacijo, ki bi ga opozorila, da je bil v bližini osebe z okužbo. Če bi imel takšen podatek, bi lažje zavaroval tako sebe kot tudi bližnje.

Domen Mezeg