fbpx

Branko Masleša: Sodni zaostanki v Sloveniji niso več težava

Foto: STA

Število nerešenih zadev v zadnjih letih se je bistveno zmanjšalo, je na novinarski konferenci povedal predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Posledično se zmanjšujejo sodni zaostanki, o katerih po njegovih besedah ne govorijo več, pač pa govorijo le še o povprečnem času reševanja zadeve. Ugled sodstva v javnosti še vedno upada, še ugotavlja.

Glede na sodno statistiko, ki so jo ob začetku novega sodnega leta danes predstavili na vrhovnem sodišču, pa se ni skrajšal povprečni čas reševanja pomembnejših zadev. Ta je v letu 2015 ostal enak kot v letu 2014, in sicer 7,1 meseca. Cilj pa je znižanje časa reševanja na 6 mesecev.

Nerešenih zadev za 20 odstotkov manj
Sodišča so v lanskem letu v reševanje prejela nekaj več kot 940.000 zadev, skupaj z nerešenimi zadevami pa so reševala nekaj več kot 1.230.000 zadev. Na koncu leta je nerešenih ostalo 227.000 zadev, od tega nekaj več kot 89.000 pomembnejših.

Po Masleševih besedah se je število nerešenih zadev glede na leto 2010 več kot prepolovilo. Samo glede na leto 2014 se je zmanjšalo za 20 odstotkov. Slednje predsednik vrhovnega sodišča pripisuje predvsem vse boljšemu oblikovanju sodne prakse, zaradi česar tožniki bolje vedo, kaj lahko pričakujejo na sodišču.

Sodni zaostanki niso več težava
Masleša na splošno ugotavlja, da “sodni zaostanki niso več težava”. “O tem niti več ne govorimo, pač pa govorimo o pričakovanem času reševanja zadev,” je dejal. Kljub temu, po njegovem mnenju, ne moremo govoriti, da sodnih zaostankov ni več, jih je pa bistveno manj, poleg tega so zadeve zdaj “količinsko obvladljive”.

Tudi zato so se po Masleševih besedah zdaj bolj usmerili v kakovost sojenja. Izboljšanje na tem področju nameravajo doseči z izobraževanjem sodnikov, izboljšanjem sodnih odločb in boljšim prenašanjem izkušenj starejših sodnikov na mlajše.

Napovedana mini reforma?
Masleša je še dejal, da želijo izboljšati tudi sam sodni postopek. Slednje nameravajo doseči z dodatnim izobraževanjem sodnega osebja, enotnejšo sodno prakso in določitvijo časovnih standardov za reševanje posameznih zadev. Večjo enotnost sodne prakse želijo med drugim doseči s spremembo zakonodaje, ki so jo predlagali ministrstvu za pravosodje, s katero bi uvedli t. i. razširjene senate, ter z nadaljnjim javnim objavljanjem sodnih odločb vrhovnega in višjih sodišč. Določene korake nameravajo narediti tudi v smeri večje prijaznosti sodišč do strank.

Stopnja ugleda še vedno na nizki ravni
Kljub boljšemu delu sodišč Masleša ugotavlja, da se ugled sodstva v javnosti ni povečal oziroma še naprej pada. Zato so si na vrhovnem sodišču kot eno od prioritet dela zadali nalogo okrepiti zaupanje javnosti v sodstvo. “V zvezi s tem med drugim pripravljamo poseben projekt, v katerega bo pritegnjena tudi javnost oziroma civilna družba,” je še povedal.

M. P., STA