Sprejetje proračuna za 2017 in 2018 v državnem zboru kaže kako zelo vehementno in odkrito trenutna koalicija krši pravni red in zakone, ki jih je celo sama sprejela. Proračun so potrdili kar mimo Fiskalnega sveta in kljub neusklajenim postavkam za plače javnih uslužbencev. Tako očitno nezakonito ravnanje predsednika državnega zbora Milana Brgleza in Cerarjeve večine, spominja povsem na neke druge totalitarne čase.
V zgodnjih jutranjih urah je državni zbor kar po hitrem postopku potrdil proračune za leti 2017 in 2018 in to kljub temu, da za ta korak niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Predsednik državnega zbora Brglez je speljal potopek razprave in sprejemanja proračuna tako, da bi zaobšel zahtevo po mnenju fiskalnega sveta glede obeh proračunov. Edini, ki so se temu uprli so bili poslanci SDS, saj niso želeli glasovati o fiktivnem proračunu – poleg tega pa na vladni strani niso predvideli niti virov za plače javnih uslužbencev za leto 2018, kar znaša okrog 300 milijonov evrov.
Zakon o fiskalnem pravilu, ki ureja pravila načrtovanja, izvajanja in nadzorovanja proračunskih politik je bil sprejet julija 2015, usklajevala in pripravila pa ga je vlada Mira Cerarja. Nov zakon je kot novost uvedel tudi samostojen in neodvisen organ Fiskalni svet, ki mu mora vlada predložiti okvir za pripravo proračunov za naslednja tri leta, prav tako pa ga mora najmanj 20 dni pred rokom za oddajo programa Evropski komisiji posredovati državnemu zboru, kot tudi Fiskalnemu svetu.
Ker Fiskalni svet po dolgih 16 mesecih od sprejetja zakona še vedno ni ustanovljen, tudi ni mogoča potrditev proračuna, kot to zahteva zakon o fiskalnem pravilu.
Neupoštevanje zakonov je pot do samovolje
Marca letos je vlada sicer poskušala sestaviti Fiskalni svet, vendar ta na glasovanju ni dobil zadostne podpore, saj ga niso podprle niti stranke, ki so podprle zakon o fiskalnem pravilu. V Fiskalni svet so bili predlagani Damjan Kozamernik, Marjan Senjur in Davorin Kračun, ki pa niso bili izglasovani, saj je vlada popolnoma prezrla mnenje opozicije, s katero se o kandidatih ni pogovarjala, čeprav je potrebovala tudi njihove glasove za izvolitev.. Poslanec Jože Tanko je že na marčevski redni seji državnega zbora dejal, da se zdi kot, da si je vlada padec kandidatov za Fiskalni svet intimno celo zaželela, saj tako nad seboj nima nikogar, ki bi ga morala upoštevati pri pripravi okvirov za proračune in načrtovanje fiskalnih politik. S tem si je predsednik vlade Cerar zagotovil, da si vlada lahko svobodno tolmači in interpretira določbe iz ustave in zakona, koalicijska tiha večina pa jih le nemo in brez razmisleka potrdi, kar je pri tej koaliciji že stalna praksa.
Ko celo ustavni pravnik Cerar prizna, da je ob oviri potrebno kršiti zakon
Cerar se je takrat našel nespreten izgovor, da vlada dela vse, da v skladu z zakonom in možnostmi vlaga odloke in druge akte na zakonit način, nato pa je priznal: “Seveda, če pa nekega organa ni, je pa nezmožnost podajanje mnenja takega organa očitna in je treba izvesti postopek potem tudi ob tem. To je podobno kot če se zgodi neka druga višja sila, takrat je pač treba jasno ukrepati.” S tem odgovorom je Cerar povedal vse o sebi in svojih načelih, ki jih je pred volitvami prodajal v popolnoma drugačni podobi.
Pravna država za rajo, anarhija za elito
Pri tem je potrebno poudariti, da zakonitost velja enako za politika in za ustavnopravnega strokovnjaka in jo je potrebno soditi z istimi kriteriji. Cerarjev izgovor je tako tipičen za tiste, ki so v funkciji pravnega strokovnjaka izraziti legalisti in črkobralci, ko pridejo na funkcijo, ko se morajo tudi sami držati pravil, pa najdejo tisoč izgovorov, da jim to ni potrebno. “Tako dvolično gledanje na pravno ureditev v tej državi ne more biti ponos nobenemu predsedniku vlade, nobenemu parlamentu, še najmanj pa tistemu predsedniku vlade, ki se ima za ustavnopravnega strokovnjaka in je pisal mnenja za državni zbor o takih vprašanjih,” je o Cerarjevih pravniških manevrih povedal poslanec Tanko.
M. P.