fbpx

Celoten Sodni svet pred novinarji pobegnil skozi zadnja vrata – generalni sekretar danes to zanika

Član Sodnega sveta Emil Zakonjšek. (Foto: STA)

Člani sodnega sveta so po končani seji stavbo zapustili skozi zadnja vrata, novinarji pa so ponovno ostali praznih rok oziroma z nezastavljenimi vprašanji. Povsem nezaslišano je, da po vsem tem času še vedno ni odgovorov na vprašanja glede izobrazbe sodnika Branka Masleše, še manj pa kakršnega koli stališča glede tega, kaj šele ukrepanja. Ob vsem tem je tudi nerazumljivo, da o aferi Masleša večinski mediji ne poročajo, z vprašanji so člane sodnega sveta danes pravzaprav čakali samo novinarji Nove24TV. Kot smo izvedeli, Sodni svet ni mogel ugotavljati pristnosti listin sodnika Masleše, za kar naj bi bil po njihovo pristojen drug sodni postopek.

Danes ob 12. uri je potekala 11. seja sodnega sveta, na kateri naj bi med drugim razpravljali o problematiki v zvezi z medijskim poročanjem glede veljavnosti pravosodnih izpitov sodnika Branka Masleše in sodnice Jasminke Jaše Trklja zaradi sodelovanja pri sprejemu odločbe VSRS Sklep I Up 239/2017 glede veljavnosti pravosodnih izpitov, pridobljenih v nekdanjih republikah Jugoslavije – sodni svet se je namreč na prejšnji seji  “seznanil” z medijskimi objavami s področja pravosodja v zvezi z veljavnostjo diplome in pravosodnega izpita Branka Masleše in veljavnostjo pravosodnega izpita Jasminke Jaše Trklja, novinarskimi vprašanji ter poslanskim vprašanjem in odgovori predsednika sodnega sveta nanje. “V tej zvezi je Sodni svet pričel z razpravo, ki jo bo nadaljeval na prvi naslednji seji prednostno pred vsemi ostalimi točkami. V ta namen se bo 11. seja Sodnega sveta 20. 1. 2022 pričela ob 12.00.,” so zabeležili v zapisnik in nadaljevanje razprave prestavili na danes.

Sodni svet se tako tej razpravi kot tudi vprašanjem novinarjev izogiba že kar nekaj časa. Prvo sejo, ki naj bi vsebovala to tematiko, so najprej prestavili in se tudi odločili, da bo potekala v videokonferenčni obliki. Tako se da seveda najbolj elegantno izogniti nadležnim novinarjem. Uraden izgovor je bila sicer epidemija, ki pa jih danes, kljub višjim številkam, očitno ni ovirala, da bi seja potekala “v živo”. Pred stavbo so člane sodnega sveta čakali novinarji našega medija – presenetljivo so bili tam edini, preostalih medijskih hiš očitno ni zanimalo, kako se je razpletla 11. seja. Vendar pa so tudi naši novinarji ostali praznih rok. Po vztrajnem čakanju je do njih namreč pristopil le varnostnik, ki jim je povedal, da so člani sodnega sveta pobegnili skozi zadnja vrata in se tako seveda ponovno izognili vprašanjem, na katera očitno nimajo odgovorov ali pa zgolj ne želijo odgovarjati. Vprašanja smo jim sicer tudi poslali, a zaenkrat odgovorov še ni.

Sodni svet ima po 23. členu zakona o sodnem svetu med drugim tudi pristojnost, da podaja predhodna mnenja v postopku imenovanja predsednika vrhovnega sodišča, da predlaga državnemu zboru kandidate za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika, da imenuje in razrešuje predsednike in podpredsednike sodišč, razen predsednika vrhovnega sodišča, da izbira kandidate za prosto sodniško mesto, da predlaga državnemu zboru kandidate za izvolitev v sodniško funkcijo, da podaja obrazložena mnenja v postopku razrešitve predsednika vrhovnega sodišča, da podaja predloge državnemu zboru za razrešitev sodnika in da izdaja ugotovitvene odločbe o prenehanju sodniške funkcije oziroma sodniške službe. Prav tako ima pristojnost, da podaja pobude za uvedbo disciplinskega postopka zoper sodnika, za izvršitev disciplinske sankcije zoper sodnika ter tudi da podaja soglasja k politiki zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in izpostavljenosti sodišč ter spremljanje njenega uresničevanja in da podaja mnenja o odreditvi pripora oziroma začetku kazenskega postopka zoper sodnika.

V Italiji bi pri takih dvomih disciplinski organ njihovega sodnega sveta prav gotovo to zadevo vzel v obravnavo. Imenovanje sodnika se namreč opravi na predlog sodnega sveta in je tako ta tisti, ki je tudi dolžan preveriti, ali ima kandidat pravnoformalne kvalifikacije za opravljanje te funkcije. “Postopek bi absolutno moral steči po formalni dolžnosti s strani sodnega sveta,” je že zadnjič poudaril odvetnik Damijan Terpin, ki deluje tako v Sloveniji kot tudi Italiji. Tam sodnemu svetu formalno predseduje sam predsednik republike, dejansko pa ga vodi podpredsednik. Če tovrstno vprašanje na pristojnem organu toliko časa ostane brez odgovorov, to vsekakor uničuje zaupanje v sodstvo – kolikor je tega pri nas sploh še ostalo.

Trklja naj bi postala višja sodnica zaradi “deljenja postelje”
Masleša bo letos dopolnil 70 let in se upokojil – to je že napovedal tudi sam. To naj bi se zgodilo v kratkem, tako da je povsem možno, da sodni svet računa prav na to – torej da ga bo upokojitev nekako rešila pred odgovornostjo. Kar pa se seveda nikakor ne bi smelo zgoditi, če se izkaže, da je bil vsa ta leta nezakonit sodnik, bi sankcije seveda morale slediti tudi v primeru upokojitve. Kako se bo razjasnila situacija glede sodnice Trklja, ni znano. Smo pa iz sodniških krogov prejeli pripombo, da sploh ni problem, kje je Trklja opravila izpit, temveč je problem, da naj bi postala višja sodnica zaradi povezav s predsednikom višjega sodišča.

Sodni svet nam je sporočil, da navedba o pobegu skozi zadnja vrata ne drži – koga je v tem primeru varnostnik videl oditi?
“Navedba, da so člani Sodnega sveta po končani seji stavbo zapustili skozi zadnja vrata, ne drži, saj seja sploh ni potekala v prostorih Sodnega sveta na Trdinovi ulici 4 v Ljubljani temveč videokonferenčno,” so zapisali in dodali, da v času objave članka, seja Sodnega sveta sploh še ni bila zaključena. “Glede na navedeno v skladu s 26. členom Zakona o medijih zahtevamo, da na vaši spletni strani objavite popravek objavljenega obvestila glede odhoda članov Sodnega sveta skozi zadnja vrata,” so poudarili. Pojasnili so tudi, da varnostnik prostorov na Trdinovi ulici 4 v Ljubljani ni pooblaščen za podajanje izjav v imenu Sodnega sveta. “Sodni svet tudi ni seznanjen s tem, da bi varnostnik podal izjavo v vsebini, kot ste jo v citiranem članku navedli,” so nam sporočili. ob tem pa tudi mi poudarjamo, da si naša televizijska ekipa zgodbe tudi ni izmislila niti ne vidimo razloga, da bi si scenarij o pobegu izmisli omenjeni varnostnik – razen če mu je tako kdo naročil. Zadevo bomo seveda še nadalje raziskali. Je pa vsekakor res, da je bila napovedana videokonferenčna seja – kar je razvidno tudi iz vabila na sejo, ki smo ga objavili v tem članku.

Na vprašanja glede izobrazbe sodnika in sodnice pa so nam odgovorili, da glede potrditve zapisnika in besedila sprejetih stališč na 11. seji skladno s 27. členom Poslovnika Sodnega sveta poteka dopisna seja. “O sprejetih stališčih bomo javnost obvestili takoj po zaključku dopisne seje,” so zagotovili.

Sara Bertoncelj