fbpx

Center za celično in gensko terapijo – nova davkoplačevalska jama brez dna?

Biokemik prof. dr. Roman Jerala (Foto: STA)

“Izredni profesor dr. Osredkar, profesor dr. Jerala in celoten tim na Kemijskem inštitutu se zelo trudijo, da bo nekoč deloval Center za celično in gensko terapijo in da se bo nekoč izboljšalo stanje redkih bolezni pri nas, da bomo nekoč tudi mi v Sloveniji lahko razvijali genska zdravila,” so mediji poročali pred dobrim letom in prejšnji mesec je Center za tehnologijo genske in celične terapije dobil zeleno luč za sofinanciranje prek evropskih sredstev 30 milijonov evrov vreden projekt pod vodstvom Kemijskega inštituta, ki ga bo v polovičnem znesku sofinancirala tudi vlada. Potem je tu še dejstvo, da tak center pri nas stoji že več kot 20 let, lani je ustvaril 55 milijonov evrov prihodkov – povsem brez državnih finančnih spodbud.

Proti koncu decembra so mediji poročali, da je Center za tehnologijo genske in celične terapije dobil zeleno luč za sofinanciranje prek evropskih sredstev 30 milijonov evrov vreden projekt pod vodstvom Kemijskega inštituta, ki ga bo v polovičnem znesku sofinancirala tudi vlada. S centrom želijo pacientom z redkimi genskimi boleznimi in rakavimi obolenji omogočiti hitrejši dostop do naprednih oblik zdravljenja, so sporočili. Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič je poudaril, da bo z izgradnjo centra uresničen prehod iz bazičnega raziskovanja v uporabo teh raziskav. Dodal je še, da se mu zdi pomembno, da se inovacije razširijo v družbo, kar bo center spodbujal na kliničnem področju. Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala je ob tem dejal, da je inštitut že sedaj v vrhu evropske znanosti.

Dejstvo je, da pri nas v Sloveniji tak center sicer stoji že več kot 20 let in da je lani ustvaril 55 milijonov evrov prihodkov – povsem brez državnih finančnih spodbud, ob tem pa plačal okoli 5 milijonov evrov davka iz dobička  – in s tem posredno financiral center na Kidričevem inšitutu. Dobro obveščeni viri so nam tudi povedali, da nekdanji lastniki BIA Separations gradijo nov bistveno večji center, a žal ne v Cerknici, ker župan Marko Rupar ne prepozna koristi takega podjetja v svojem okolju. Gre torej zgolj za še nekaj milijonov evrov, ki jih bomo slovenski davkoplačevalci vrgli v jamo brez dna, in še en korak do tega, da se naše zdravstvo popolnoma sesuje?

Center za tehnologijo genske in celične terapije bo imel okoli 1400 kvadratnih metrov raziskovalnih površin, stal pa bo v neposredni bližini Kemijskega inštituta. Po besedah raziskovalke in strokovne sodelavke pri projektu centra Mojce Benčina so interes za izgradnjo centra izrazile tudi organizacije bolnikov tako v tujini kot v Sloveniji, organiziran pa bo kot zasebna neprofitna raziskovalna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu. Benčina je ocenila, da bo center vzpostavljen v petih letih, projekt pa ima zagotovljeno financiranje za šest let. Center bo v tem času tudi lažje privabljal zaposlene iz tujine, saj za plače raziskovalcev ne bo veljal javni plačni sistem. Na decembrski konferenci so sodelovali tudi predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Samo Zver, predstojnik oddelka za otroško in razvojno nevrologijo UKC Ljubljana Damijan Osredkar in Špela Miroševič, predsednica in soustanoviteljica Fundacije CTNNB1, je poročala STA.

“Z ekipo prof. dr. Jerale sodelujemo zadnji dve leti tako pri razvoju potencialne genske terapije kot tudi v njihovih prizadevanjih, da se v Sloveniji vzpostavi center CTGCT,” je pred časom zapisala Špela Miroševič, soustanoviteljica in predsednica fundacije CTNNB1. Dodala je, da bi tak center v Sloveniji pomenil izreden napredek na področju genskih terapij. Miroševičeva je tudi mati Urbana, ki so mu diagnosticirali sindrom CTNNB1, nevrorazvojno motnjo, za katero so značilne motnje v duševnem razvoju, motorična zakasnitev, huda govorna okvara, motnje vida in vedenjske težave. Zato je povsem razumljivo, da se zavzema za razvoj genske terapije – v samo dveh mesecih so zbrali skupino raziskovalcev po vsem svetu, ki so bili pripravljeni razviti gensko terapijo za Urbana in vse druge otroke z diagnozo tega sindroma. A nekateri viri so nas opozorili, da žal nihče ne posluša izjav in obljub dr. Jerale oziroma jih ne primerja z dejanskimi rezultati.

Spomnimo, ajdovsko Bio Separations je konec leta 2020 za 360 milijonov evrov prevzel nemški Sartorius – posel je po poročanju Financ dvignil precej prahu, predvsem zato, ker se je tik pred prevzemom iz desetodstotne lastnice Bie po precej nizki ceni umaknil državni SDH. Državni SDH je (bil) prek Mete Ingeniuma nekaj več kot 5-odstotni lastnik Bie Separations. Če preračunamo kupnino, bi moral SDH in s tem država ob prodaji Bie dobiti vsaj 18 milijonov evrov. Iz kupoprodajne pogodbe, ki so jo pridobile Finance, izhaja, da je SDH 29. julija 2020 svoj 49-odstotni delež prodal za 1,9 milijona evrov. Pogodba je imela sicer še dodatno klavzulo – iz hipotetičnega računa izhaja, da je SDH v primeru, da bi bila Bia prodana za 400 milijonov evrov, upravičen do dodatnih 1,2 milijona evrov kupnine. Skupaj tako nanese nekaj čez 3 milijone, kar pa je daleč od osemnajstih. V Bia Separations so dobiček leta 2021 več kot podvojili, čisti dobiček pa je več kot trikrat večji kot v 2020 – Bia je v zadnjem četrtletju 2021 ustvarila 37 milijonov evrov prihodkov in 25,9 milijona evrov čistega dobička, je družba objavila v zadnjem poročilu na AJPES-u. “Vedno smo trdili, da smo uspešno podjetje,” je takrat dejal direktor Bie Separations Aleš Štrancar. Država tega dejstva očitno ni znala prepoznati.

Župan Rupar: Dodaten vzrok umika investitorja celo iz Slovenije sta neugodna davčna zakonodaja in slabo podporno okolje za podjetništvo, ki se pod aktualno vlado še slabša
Naknadno smo prejeli tudi odziv župana Cernice Marka Ruparja: “Z investitorjem smo se na njegovo pobudo po zgraditvi nove tovarne v Industrijski coni Podskrajnik sestali 1. junija 2022. Na sestanku smo investitorja seznanili, da so vsa stavbna zemljišča za industrijo v lasti Agrarne skupnosti (AS) Dolenja vas, in s pogoji v naših prostorskih aktih. Investitor se je sam dogovarjal za odkup ustreznih zemljišč s člani upravnega odbora AS Dolenja vas, na kar občina ni imela vpliva. Smo pa ponudili vso podporo pri umeščanju objektov v prostor z vso potrebno javno infrastrukturo. Iskreno smo se veselili prihoda visokotehnološke industrije, zato smo bili tudi na občinski upravi zelo razočarani, ker se AS Dolenja vas in investitor nista uspela dokončno dogovoriti, kar dokazuje, da zakonodaja v zvezi z delovanjem AS ni ustrezna. Po mojih informacijah se je investitor umaknil, ker je ugotovil, da AS ne bo uspela pripraviti zemljišča, da bi bilo že ustrezno za gradnjo objekta v letu 2023. Dodaten vzrok umika investitorja celo iz Slovenije sta neugodna davčna zakonodaja in slabo podporno okolje za podjetništvo, ki se pod aktualno vlado še slabša.”

Sara Kovač