Kdor vsaj malo spremlja zunanjo politiko Slovenije in Hrvaške, lahko opazi uspešno povezovanje in sklepanje poslov Hrvaške z Avstralijo, Ameriko in drugimi demokratično usmerjenimi zahodnimi državami, Slovenijo pa levičarski zasvojenci vse bolj potiskajo v gospodarsko in politično naročje putinovske Rusije. Tega niti več ne skrivajo. Ob srečanjih pri Ruski kapelici levičarji dovoljujejo celo rusko oblast na našem ozemlju, nato pa prirejajo vojaške parade tuje vojske v Ljubljani, čeprav je Rusija pod sankcijami EU, saj še vedno izvaja vojaško agresijo nad Ukrajino, za katero ni opravičila.
Amerika hinavsko zunanjo politiko Cerarjeve vlade spremlja in temu primerni so bili tudi njihovi odzivi na odločitev arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški meji. Odgovor ameriške diplomacije se je glasil, da “je na vladah obeh držav, da rešita dvostranski spor, kar verjamemo, da bo uspelo”. Kaj nam sporoča Amerika? Kaj to pomeni za Slovenijo?
Koga rešuje Cerarjeva vlada?
Cerar, Židan in Erjavec kljub sklepu Državnega zbora, ki določa, kdaj je arbitražna razsodba za Slovenijo zavezujoča, še vedno trdijo, da je treba spoštovati arbitražno razsodbo kot pravno zavezujočo odločitev mednarodnega sodišča, s tem pa rešujejo zavoženo Pahorjevo in Erjavčevo zunanjo politiko. Ameriška diplomacija pa se za spoštovanje te odločbe in mednarodnega prava ni opredelila, ampak se je raje distancirala od slovensko-hrvaškega spora. S tem daje Amerika naši levičarski politiki povsem jasno sporočilo: ne moreš sedeti na dveh stolih, biti v Evropski uniji in Natu, od katerih pričakuješ podporo in zaščito, po drugi strani pa klečeplaziti pred Rusi in ob vsaki priložnost nesramno pljuvati po Ameriki. To je med vrsticami pred dnevi Pahorju sporočil ameriški podpredsednik Pence, ki ga na evropski turneji ni hotel sprejeti ali govoriti z njim, pristal je le na sliko ali dve.
Luč na koncu tunela slovenske tranzicije
Levičarsko zatiranje malega človeka z davki, vedno novi poskusi uničenja družin, jugonostalgija, napačna zunanja politika in javno čaščenje rdeče zvezde peljejo Slovenijo v propad. Zvitim levičarjem je uspelo malega človeka prepričati, da je za vse težave ljudi kriva mlada demokracija – ne pa levičarji, ki nam vladajo ves čas po 2. svetovni vojni in tudi po osamosvojitvi in ki pripadajo prav kontinuiteti bivše Jugoslavije.
Cerarjeva vlada postaja vedno bolj fašistoidna do lastnih ljudi, saj želi o vsem odločati sama, ljudem pa niti na področju družine ne pušča več z ustavo zagotovljene svobode. Njene zahteve po popolni ukinitvi zasebne pobude (koncesij v zdravstvu, otroškem varstvu itd.), gredo v tej smeri, povprečen državljan pa vsak dan skozi birokratske postopke občuti povečevanje nadzora s strani oblastnikov. Inšpekcijski nadzor v zadevi koroških dečkov je razkril, da so Cerarjevi za ohranitev oblasti pripravljeni uporabiti tudi najbolj umazane poteze, poteptati ustavo, zakone in ignorirati sodbe sodišč, ki jim niso po godu.
Žoga je na naši strani
Kljub dolgemu blefiranju slovenskih levičarjev so v EU in Natu spoznali, da imajo opraviti z eksotično komunistično enklavo sredi Evrope in na nas ne morejo računati, zato kot strateškega partnerja za vzdrževanje miru na Balkanu vse bolj prepoznavajo Hrvaško. Za Slovenijo je sreča v nesreči dejstvo, da Amerika očitno bolj podpira hrvaško stališče, ki ne priznava arbitraže, zato se za nas vrača zahteva po določitvi meje na dan 25. 6. 1991.
Luč na koncu tunela tranzicijskega siromašenja Slovenije nista Amerika ali EU, pač pa mi sami. Zato je skrajni čas, da pridemo volivci k pameti in na volitvah zrušimo protinarodni levičarski režim, na oblast pa izvolimo domoljubne in verodostojne politike, sicer bomo ostali v mednarodnem prostoru popolnoma brez prijateljev, v soseščini pa samo še tarča posmeha, in preprečimo nadaljnje ogrožanje zunanjih meja.
Franci Donko