Kaj so o proslavi povedali Zlobec, Kuntner in Štih?

Črna, pusta scena, vladna cenzura kulturnega programa in recitiranje slovenske himne v tujih jezikih so na letošnji državni proslavi v javnosti pustili mešane vtise. ”Proslava je občinstvu ponudila veliko eksperimentalnega, na kar še nismo navajeni. Zato je bila značilna tudi odzivnost publike. Mlajši del je bil navdušen, srednji skeptičen, najstarejši pa veliko manj navdušen,” je proslavo komentiral Ciril Zlobec. Veliko več prahu pa je proslava dvignila na družbenih omrežjih. 

Osrednja državna proslava ob kulturnem prazniku je v javnosti pustila mešane vtise. Tone Kuntner jo je označil kot izjemno pozitivno, odprto in samozavestno. ”Pozitivno je bilo predvsem to, da so prave verze, času primerno, izpostavili v več jezikih,”  je komentiral slovenski kulturnik.

Proslava občinstvu ponudila veliko eksperimentalnega
Podobnega mnenja je tudi slovenski pesnik Ciril Zlobec, ki meni, da je bila proslava zelo zvest odsev trenutnega stanja v slovenski kulturi. ”Proslava je pokazala širino iskanja umetniških področij. Občinstvu je bilo ponujenega tudi veliko eksperimentalnega, na kar še nismo navajeni ali pa tega sploh ne sprejemamo. Značilna je bila tudi odzivnost publike. Mlajši del je bil zelo navdušen, srednji skeptičen, najstarejši pa veliko manj navdušen,” je komentiral.

Izjemno pozitivno je ocenil govor predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Janeza Bogataja, ki ”se je dotaknil žgočih problemov kulture in družbe, ne da bi zdrsnil na ceneno medsebojno obračunavanje,” je komentiral Zlobec. Dodal je tudi, da se trenutno dogaja civilizacijska kriza, ki vpliva tudi na kulturo.

Zaradi cenzure se ne bo podrl svet
Dejstvo, da je bila proslava s strani države cenzurirana, pa za Zlobca ni nič takega. ”To ni prav, ampak svet se zaradi tega ne bo podrl. Moramo sprejeti realnost življenja. Lahko kritiziramo, lahko opozarjamo, a dejstvo je, da se to dogaja spontano iz nekih stanj, interesov ene ali druge strani. To je vseeno državna proslava,” je komentiral in še dodal, da pri izvedbi proslave vedno obstaja določena usklajevalna zadrega med kulturniki in politiko.

Javnost do proslave bolj kritična
Precej nasprotno od umetniškega kroga pa so proslavo videli gledalci in komentatorji na družabnih omrežjih. Da je dolgočasna, bolj podobna pogrebu kot proslavi in neprimerna za priložnost ob slovenskem kulturnem programu, so bili le nekateri izmed komentarjev.

20 – Letos je Prešernova proslava uspela v rekordnih 20 min. z morbidno črnobelo in tujimi jeziki pogledat, če se France še obrača v grobu.

— Jaša Lorenčič (@JasaLorencic) February 7, 2016

Dnašnja državna proslava je rezultat kuturnega marksizma in univerzalizma.

— SvobodaInOdgovornost (@SvobodaInOdgnst) February 7, 2016

Največ prahu pa je dvignilo recitiranje sedme kitice prešernove Zdravljice v japonščini, angleščini, makedonščini, bosanščini in celo arabščini. ”Gre za vsiljevanje koncepta multikulturnosti v praznik, ki naj bi bil slovenski kulturni praznik,” najdemo med zapisi na družabnih omrežjih. Veliko kritik je predvsem na račun, da bi moral biti slovenski kulturni praznik posvečen slovenski kulturi in Sloveniji ter je bila s tega vidika izvedba prireditve neprimerna.

Tu je narod migrantov. Ali pojejo v 8 jezikih, pezdeta rdeča, nesamozavestna, hlapčevska? https://t.co/NwJYtEDzHn

— Libertarec (@Libertarec) February 7, 2016

M. G.