fbpx

Damjanić v Mladini ponižuje ljudi s podeželja in z nižjo izobrazbo

Lastnik Ninamedie Nikola Damjanić (Foto: STA)

“Izobrazba v konkretnem primeru v Sloveniji ne igra nobene vloge, predvsem je naklonjenost volivcev do določenih strank odvisna od lokacije dela in kadrovske politike iz preteklosti,” je dejal politični analitik Miloš Čirić, ki je s povedanim komentiral trditev članka iz Mladine, da so ljudje s podeželja bolj naklonjeni desnim strankam zaradi nižje izobrazbe, medtem ko so levim strankam bolj naklonjeni tisti z višjo izobrazbo ter iz urbanih okolij.

Napovedi javnomnenjskih raziskav so za letošnje državnozborske volitve bolj obetavne kot za parlamentarne leta 2018, kar se volilne udeležbe tiče, vendar naj se odstotek mlajših volivcev ne bi bistveno spremenil od prejšnjih volitev. Sodeč po udeležbi mladih na referendumu o vodah, uporu proti ukrepom med epidemijo in ostalih dogodkih, nakazuje na domnevno udeležbo mladih v zadevah, ki se jih po njihovem mnenju najbolj dotaknejo. Mladina je med drugim povzela mnenje direktorja Ninamedie Nikole Damjanića, da na glas volivcev vplivata izobrazba in pripadnost okolja, posledično pa naj bi bili bolj izobraženi iz mest bolj naklonjeni levim strankam, manj izobraženi iz podeželja pa desnim.

V globalnem smislu to lahko velja, v konkretnem primeru ne
Ali gre za z dejstvi podkrepljeno trditev ali pa zgolj še za eno podcenjevanje volivcev iz neurbanih območij, smo za komentar povprašali političnega analitika Miloša Čirića, ki pa se s trditvijo Mladine ne strinja. Morda bi lahko v globalnem smislu naklonjenost določeni strani pripisali glede na omenjene dejavnike, vendar ne v konkretnem primeru. Bolj liberalno v globalnem smislu je zares usmerjena mlajša generacija, medtem ko se h konservatizmu in desnim strankam bolj upogiba starejša generacija, kar pa pojasnjujejo določene teorije iz narejenih svetovnih raziskav, češ, da so mladi vedno bolj revolucionarni, medtem, ko so starejši bolj za “status quo”. Čirić ob tem poudari, da v konkretnem primeru volilni glas ni odvisen od izobrazbe toliko, kot je odvisen od same koncentracije ljudi v večjih mestih in delovanja nevladnih organizacij v mestih, ki so primarno leve.

Politični analitik Miloš Čirič (Foto: Nova24TV)

Koncentracija ljudi v mestih zaradi delovnih mest
“Menim, da je naklonjenost levim v konkretnem primeru odvisna od lokacije zaposlitev ljudi. Vsa podjetja oziroma večina služb je koncentriranih v večjih mestih, zato so ljudje iz mest bolj odvisni od države, kot pa ljudje s podeželja. Glede na podporo, ki jo od ljudi iz mest uživajo tudi nevladne organizacije, ki so prav tako v večini locirane v večjih mestih in so v večini naklonjene levim strankam, na splošno gledano podpora levim strankam ljudi iz mest ne preseneča,” meni Čirić in dodaja, da je koncentracija nevladnih organizacij v tem trenutku še bolj pod pritiskom, saj je z napovedjo premierja Janeza Janše, da bodo nevladne organizacije prikrajšane za črpanje denarja iz državnih sredstev v politične namene, kot to večina počne sedaj, sprožila v njih strah pred svojim “načinom pridobivanja kapitala” za nadaljnji politični aktivizem.

“Naklonjenost levim strankam ljudi iz mest je zagotovo posledica koncentracije delovnih mest v mestih in odvisnost ljudi od mesta in kadrovske politike, ki je prisotna že iz preteklosti. Vsekakor pa ta odvisnost ne velja za ljudi iz podeželja, zato jim tudi težje pride do živega “razmišljanje večine mesta”, pri čemer Čirič doda: “Kje so bili uporniški kolesarski protesti, v mestih kajne, niso bili na podeželju.”, je zaključil Čirič.

Levica iz vil in meščanskih stanovanj
No, da ima levica večjo podporo v slovenskih mestih ima opraviti tudi zgodovinski vidik. Največja meščanska stanovanja in vile v Ljubljani so po 2. svetovni vojni komunisti preprosto ukradli in se v njih naselili. Z leti se je torej spremenila struktura prebivalstva, z dednimi privilegiji pa se je ohranila vse do danes, ko vlada pravi paradoks: Levičarji so namesto avantgarda delavskega razreda postali predstavniki premožne elite.

Tanja Brkić