“Še naprej se bomo v prvi vrsti zavzemali za izpolnitev koalicijske pogodbe in za čim boljši načrt izhoda iz pandemije in krize, ki jo ta povzroča. Naše delo bo še naprej usmerjeno v delovanje za ljudi, v skrb za družine, upokojence, ranljive skupine. Ob tem ne bomo pozabili gospodarstva, debirokratizirali bomo procese, zavzemali se bomo za razvoj, še posebej digitalnega, ki s sabo prinaša mnoge rešitve za lajšanje življenja večine državljank in državljanov. V strpnem dialogu bomo iskali dobre rešitve z vsemi, ki želijo graditi boljšo Slovenijo,” je v intervjuju za Demokracijo o vladnih prioritetah govoril vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec.
O neuspeli konstruktivni nezaupnici smo se pogovarjali z vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Danijelom Krivcem. Pri tem nas je zanimalo, kako bo dogajanje zadnjih dni vplivalo na delovanje vlade, opozicije in državnega zbora.
Gospod Krivec, v ponedeljek smo bili v Državnem zboru Republike Slovenije priča dolgo napovedovanemu glasovanju o t. i. konstruktivni nezaupnici vladi, ki so jo predlagali poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in DeSUS. Domnevam, da ste veseli, da je končno prišlo do glasovanja, ki ga je t. i. koalicija ustavnega loka tako dolgo napovedovala. Mislim, da so o tem začeli govoriti že lani aprila …Veseli smo, da se je situacija razčistila in smo se v državnem zboru končno prešteli. Špekulacije pri vlaganju in umikanju konstruktivne nezaupnice kaže na to, da v levi opoziciji niso resni. Tudi čas, v katerem so vložili nezaupnico, veliko pove o njihovi kredibilnosti, v pustnem času so šeme v prvem planu in resnosti ni. Je pa res, da so maske dokončno padle. V prvem poskusu vložitve nezaupnice so imeli 42 podpisov, v drugo so na glasovanju dobili le 40 glasov. To jasno kaže, da so ljudje in poslanci naveličani njihovega izsiljevanja in rušilnega delovanja.
Kako bi ob tem ocenili nastop kandidata za mandatarja Karla Erjavca in na drugi strani predsednika vlade Janeza Janše?
Predsednik vlade je jasno in argumentirano prikazal dosežke zdajšnje vlade. Njegov nastop je temeljil na dejstvih in bil podkrepljen z argumenti za vsako trditev. Zelo dobro se je videlo, da ve, o čem govori, in za tem tudi stoji.
Na drugi strani je bil nastop Karla Erjavca brez energije in upanja v uspeh nezaupnice. Poskušal je biti všečen in je večino časa posvetil kritiki na račun ukrepov za reševanje koronske krize in nebulozam o rušenju demokracije, vendar povsem brez vsebine in konkretnih dejstev. Kot kandidat za mandatarja pa ni ponudil praktično nobene konkretne rešitve za izzive, ki nas še čakajo.
Kako pa vsebinsko ocenjujete razpravo?
Razprava je bila korektna in v veliki meri brez sovražnega komuniciranja, ki smo ga zadnje čase vajeni iz leve opozicije. Menim, da smo mi v razpravi zelo dobro predstavili, kaj vse je vlada storila za ljudi v 11 mesecih svojega delovanja, in tudi pokazali, v kateri smeri poskuša vlada reševati nastalo situacijo. Z nasprotne strani pa smo poslušali enake očitke, kot jih ves čas skušajo vsiliti večinski mediji brez jasnih argumentov in dokazov. Čeprav se situacija izboljšuje, niso našli ničesar pozitivnega v delovanju vlade.
V SDS obtožujemo vsako grožnjo, v ta namen smo bili tudi sopodpisniki seje na temo sovražnosti, ki je v petek, 19. februarja, potekala v državnem zboru. Takšna dejanja, kot jih počnejo petkovi protestniki, govorijo predvsem o njih, njihovi kulturi in njihovem načinu delovanja. Pritisk na poslance SMC in DeSUS se je izvajal že pred vstopom v to koalicijo in se stopnjeval do dneva glasovanja. Že to, kar javnost ve, je nedopustno in v nasprotju z demokratičnim delovanjem. So pa bili pritiski v ozadju še veliko hujši. Zadnja grožnja pred glasovanjem je bila zaključek večmesečnega zvijanja rok.
Kako pa gledate na grožnje s smrtjo predstavnikom vlade, predsedniku vlade, ki smo jim v zadnjih mesecih priča, pri čemer igra državno tožilstvo zelo sporno vlogo?
Kot sem že rekel, smo v petek v državnem zboru opravili sejo na to temo. V SDS obsojamo vsakršno nasilje. Grožnje s smrtjo uradnim osebam so nedopustne. V tej smeri je bil izglasovan tudi sklep dveh odborov: »Odbora predlagata ministrstvu za pravosodje dopolnitev obstoječega kaznivega dejanja grožnje na način, da se grožnje s smrtjo predsedniku RS, predsedniku Vlade RS, predsedniku državnega zbora, predsedniku državnega sveta, ministrom, poslancem državnega zbora, državnim svetnikom, ustavnim sodnikom in drugim državnim funkcionarjem ter njihovim družinskim članom preganjajo po uradni dolžnosti.«
Boste poslanci v zvezi s tem poskušali kaj spremeniti?
Po petkovi seji lahko potrdim, da skušamo zadeve umiriti. Želel bi si več konstruktivnega dialoga, več sodelovanja in manj napetosti. Žal pa nekatera dejanja posameznikov v DZ in tudi drugje kažejo na to, da je pot do strpnosti še dolga.
Vrniva se k nezaupnici. Kandidatu za mandatarja Karlu Erjavcu kljub vsem tem pritiskom na tajnem glasovanju torej ni uspelo zbrati dovolj glasov. Podprlo ga je samo 40 poslancev, sedem jih je glasovalo proti. Šest glasovnic je bilo neveljavnih. Poslanci so prevzeli 53 glasovnic, vse so bile vrnjene. V SDS, NSi, SNS niste prevzeli glasovnic. Glasovnice ni prevzel niti poslanec Robert Polnar. Kako komentirate ta izid glede na to, da je Erjavec dobil celo manj glasov, kot jih je pričakoval?
Mi smo tak izid pričakovali. Iz pogovorov s poslanci je bilo jasno, da z Erjavcem kot kandidatom za mandatarja niso zadovoljni. Del opozicije, ki deluje po antijanševskem principu, ga je seveda podprl. Vesel sem, da je čedalje več takih, ki se zavedamo, da zdajšnja vlada dela dobro za vse ljudi. Tudi vsi ukrepi, ki smo jih sprejeli, so bili usmerjeni za izboljšanje kakovosti življenja naših državljank in državljanov med epidemijo. Zato je še toliko bolj jasno, da so se nekateri poslanci še dodatno oddaljili od rušenja vlade. V interesu večine je, da se izvede čim več projektov, zapisanih v koalicijski pogodbi, s tem pa se gradi nova, močnejša Slovenija.
Kaj pa pomeni ta izid za vladno koalicijo? Ali to pomeni, da ta lahko še naprej računa tudi na poslance DeSUS kot v primeru sprejemanju protikoronskih svežnjev?
Prihodnja glasovanja v DZ bodo pokazala, na koliko glasov zunaj koalicije lahko računamo. Mi smo seveda pripravljeni sodelovati z vsemi poslanci. Večkrat smo ponudili roko sodelovanja, saj želimo, da skupaj sooblikujemo najboljše rešitve za državo in ljudi. Verjamem, da nam bo s poslanci iz DeSUS uspelo najti skupne projekte, pri katerih bomo lahko uspešno sodelovali. Za uspešno reševanje problemov je vedno potreben dogovor. V koalicijah več strank pa je to edini uspešen recept.
Predsednik vlade Janez Janša je v ponedeljek zvečer po neuspeli nezaupnici na Tvitterju zapisal, da Vlada RS vabi vse poslanske skupine iz državnega zbora k sodelovanju pri premagovanju epidemije in »k skupnim naporom za blaginjo Slovenije«. Pri tem še še zapisal: »Ne gradimo na zamerah, dovolj je prostora za vse …« Vaš komentar?
Vsekakor. Naša vrata so vedno odprta za kakršno koli sodelovanje. Vedno in z vsemi smo se pripravljeni pogovarjati. Želimo si, da bi v DZ razvili boljšo kulturo dialoga in večkrat bili sposobni prisluhniti drugim ter podpreti njihove predloge. V SDS smo to v teh 11 mesecih storili že večkrat; naj samo omenim podporo pobudi stranke Levica za zaprtje trgovin ob nedeljah ali pa podporo spremembam, ki jih je predlagal Dejan Židan in odpravljajo krivice invalidom ter izboljšujejo njihovo življenje. Vsekakor smo stranka, ki ne gradi samo z besedami, ampak tudi z zgledom.
Predsednik vlade Janez Janša je prejšnji petek v državni zbor posredoval predlog za kandidata za novega ministra za zdravje, in sicer dosedanjega generalnega direktorja UKC Ljubljana Janeza Poklukarja. Ob tem se ugiba, ali bo prišlo pri tem še do kakšne rekonstrukcije vlade. Bo do nje prišlo?
Rekonstrukcija vlade je morda nekoliko neposrečen izraz, ki nosi negativno konotacijo, da vlada v tej obliki ni dovolj dobro sestavljena – tega pa ne moremo trditi, saj se uspešno spopada z vsemi izzivi. Vsekakor je dobro, da se na vladni ravni pogovarjajo o učinkovitem delovanju vlade. Treba je bilo zapolniti resor, ki je zaradi odhoda ministra Gantarja ostal prazen. Kakšne bodo druge spremembe, če sploh bodo, pa v tem trenutku težko govorimo.
Kaj pa neuspeh t. i. konstruktivne nezaupnice pomeni za levo opozicijo? Ali pričakujete pri njenem delovanju kakšne spremembe? Vemo, da je s svojo levičarsko radikalnostjo izstopal predvsem poslanec Levice Miha Kordiš …
Želel bi si, da bi to pomenilo, da bodo stranke leve opozicije pripravljene na nekaj več sodelovanja. Vsak dober predlog, ki bi prišel z njihove strani, je lahko nov začetek za boljše sodelovanje in dialog. Kako se bodo odločili delovati, je njihova odgovornost in izraz njihovega spoštovanja ter solidarnosti do sočloveka.
Nikakor ne. Menim, da so zgrajene na trhlih temeljih. Je pa vsekakor pravica opozicije, da vloži interpelacijo, kadar meni, da minister ali ministrica ne dela dobro. Množično vlaganje interpelacij pa nakazuje, da predvsem želijo nagajati.
No, pojdiva še k nekaterim konkretnim zadevam, s katerimi se ukvarjate poslanci. Leva opozicija je skušala na vrat na nos spremeniti poslovnik državnega zbora, ki bi omogočal glasovanje o nezaupnici na daljavo. Njihov predlog ni bil sprejet. Zakaj?
Ker je prevladala zdrava pamet, saj takšnih rešitev za tajno glasovanje na daljavo nima nobena država EU. Leva opozicija se je sklicevala na to, da bi lahko nekdo, ki je huje bolan in zaradi tega ne more v DZ, glasoval od doma, tako da bi k njemu prinesli skrinjico. Ampak ljudje dobro vedo, da je zdravje ena najpomembnejših vrednot. Saj veste: zdrav človek ima tisoč želja, bolan pa samo eno – da ozdravi. V SDS seveda nismo mogli podpreti predloga, za katerega menimo, da globoko posega v zasebnost nekoga, ki preboleva kakršno koli bolezen.
Skupina poslancev z vami kot prvim podpisanim je konec lanskega leta v državni zbor vložila predlog novele zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ RS, ki spreminja meje volilnih okrajev. Poslanci ste predlog obravnavali v torek …
Tako je. Predlog je bil sprejet in obsega tiste nujne spremembe, ki jih je naložilo Ustavno sodišče RS. Razlika med najmanjšim in največjim volilnim okrajem se je ustrezno zmanjšala, vsebuje pa tudi vse druge predpisane zahteve. S tem se odpravlja potencialna nevarnost, da bi bile prihodnje volitve pod vprašajem legitimnosti.
Poslanci SDS, SMC, NSi, DeSUS, SNS in oba predstavnika narodnosti ste v slabem letu delovanja te vlade potrdili že osem protikoronskih svežnjev ukrepov. Kako gledate na opravljeno delo?
Ponosni smo na to, da so vsi PKP namenjeni ljudem in tudi krepitvi gospodarstva. V vseh protikoronskih ukrepih smo se zavzemali za ohranitev delovnih mest, na katerih temelji naša gospodarska prihodnost. Izdatno smo pomagali tudi samozaposlenim ter skušali enakopravno in enakovredno razdeliti denar med ljudi, pri čemer smo najprej poskrbeli za najranljivejše skupine. Vesel sem tudi, da nam je uspelo uvesti turistični bon, ki je hkrati razbremenil turizem in poskrbel, da so ljudje lahko za nekaj trenutkov pozabili na skrbi, ki jih prinaša epidemija.
In še za konec. Ste vodja PS SDS. Kaj bodo vaše prioritete v prihodnjih mesecih?
Še naprej se bomo v prvi vrsti zavzemali za izpolnitev koalicijske pogodbe in za čim boljši načrt izhoda iz pandemije in krize, ki jo ta povzroča. Naše delo bo še naprej usmerjeno v delovanje za ljudi, v skrb za družine, upokojence, ranljive skupine. Ob tem ne bomo pozabili gospodarstva, debirokratizirali bomo procese, zavzemali se bomo za razvoj, še posebej digitalnega, ki s sabo prinaša mnoge rešitve za lajšanje življenja večine državljank in državljanov. V strpnem dialogu bomo iskali dobre rešitve z vsemi, ki želijo graditi boljšo Slovenijo.
Metod Berlec
Biografija
Danijel Krivec se je rodil leta 1965 na Srpenici, kjer živi tudi danes z ženo in z otroki. V osnovno šolo je hodil v Bovcu. Po uspešno končani srednji šoli za elektrotehniko je odslužil vojaško obveznost in se vpisal na Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani, kjer si je pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir. Po študiju se je zaposlil v podjetju Elektro Primorska. Bil je aktiven udeleženec vojne za Slovenijo. Za uspešno vodenje Civilne zaščite v občini Bovec v kriznih trenutkih je dobil najvišje državno odlikovanje častni znak svobode Republike Slovenije. Od ustanovitve novih občin dalje je član bovškega občinskega sveta. S svojo odgovornostjo in odnosom do dela je prepričal občane občine Bovec, da so ga leta 2002, 2006 in 2010 izvolili za župana. Za poslanca SDS je bil izvoljen leta 2004, 2008, 2011, 2014 in 2018. Je vodja poslanske skupine SDS.