fbpx

Direktor Bojan Veselinovič ne pozna pogodbe, ki jo je podpisal, pravnik Teršek pa predpisov ne

Foto: STA

Urad vlade za komuniciranje nima ne pravice, ne privilegija, ne pooblastila, da sprejme oblastno odločitve o odtegnitvi financ STA,” je po poročanju portala 24ur dejal pravni filozof in ponovni kandidat za ustavnega sodnika Andraž Teršek ter dokaj nestrokovno argumentiral svoje mnenje, češ da je v Ustavi člen, celo več členov, zaradi katerih tega ne sme. “To je tam zapisano, četudi točno to tam ne piše,” je pojasnil tudi v svojem blogu. Direktor Ukoma Uroš Urbanija je Teršku pojasnil, da je direktor STA Bojan Veselinovič podpisal, da mora denar celo z obrestmi vrniti, če Ukomu ne da dokumentov. Pripomnil je tudi, da je nenavadno za takega strokovnjaka, da sploh komentira pogodbo med STA in Ukomom. Videti je, da Teršek ne pozna prav dobro predpisov, Veselinovič pa ne pogodbe, ki jo je sam podpisal. 

V slovenski javnosti danes odmeva sporna vladna odločitev, da po skoraj 30 letih delovanja ustavi financiranje Slovenski tiskovni agenciji,” so zapisali na 24ur.com in drugje. Vendar pa je ta “novica” odmevala v javnosti le zato, ker so osrednji mediji ponovno širili neresnico, pri tem pa so vztrajali tudi, ko se je oglasil Ukom in pojasnil, kakšna je v resnici zgodba ter v dokaz predložil tudi nekatere dokumente vključno s sklepom vlade v katerem piše: “Vlada Republike Slovenije je sprejela informacijo Urada Vlade Republike Slovenije o nezmožnosti izvajanja Pogodbe št. 81/2019 o opravljanju javne službe v letu 2020, sklenjene s Slovensko tiskovno agencijo d.o.o., Ljubljana in nezmožnosti sklenitve pogodbe o opravljanju javne službe v letu 2021.

Kot razlog, je direktor Ukoma Uroš Urbanija navedel skrivanje podatkov oziroma je pojasnil, da direktor Bojan Veselinović ni posredoval dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno poslovanje STA. Ukom je v informaciji zapisal, da so za namen sklenitve pogodbe o opravljanju javne službe v letu 2021, direktorja STA Veselinoviča pozvali k predložitvi dokumentov, iz katerih bi lahko razbrali finančno poslovanje STA. Veselinovič jim tega ni poslal, zato Ukom ne more nadaljevati z izplačevanjem zahtevkov za plačilo nadomestila za opravljanje javne službe. “Nimam izbire pri svojem vztrajanju. Delati moram zakonito. Ne morem podpisovati računov, ki jih dobim, brez utemeljitve. To bi bilo absurdno in nezakonito, bila bi moja kazenska odgovornost za tovrstno ravnanje,” je dejal Urbanija.

Sklep vlade RS

Veselinović je na opozorila Ukoma odgovoril: “Od sredine oktobra, takrat je premier Janez Janša na Twitterju zapisal, da je STA nacionalna sramota, smo dobili 12 dopisov, ki jih je podpisal direktor Ukoma Uroš Urbanija. Odgovorili smo na prav vse dopise, pri njegovih zahtevah za poslovne listine in podatke ter občutljive osebne podatke pa opozarjali, da niti en njegov dopis ni ustrezal zakonskim normam, ki so predpisane tako glede tega, kdo ima pravico do vpogleda, kakor tudi glede načina vpogleda, pri čemer je edini družbenik nacionalne tiskovne agencije po Zakonu o STA Vlada Republike Slovenije. Nobenega razloga nimamo za prikrivanje česarkoli. Naše poslovanje je transparentno, vsako leto pregledano z notranjimi in zunanjimi revizijami, sproti pa poročamo tudi Nadzornemu svetu STA. Očitno gre pri vsem skupaj tudi za nezaupanje do nadzornikov STA, ki so bili imenovani v Državnem zboru, in to z večino glasov vseh poslancev.

Nadzorni svet ni bil soglasen
Nadzorni svet STA ne podpira odločitve Ukoma o ukinitvi financiranja javne službe STA in zavrača trditve o prikrivanju podatkov,” je v izjavi zapisal predsednik Nadzornega sveta STA Mladen Terčelj. “Nadzorniki in direktor v komunikaciji z Ukomom niso nikoli zavračali zakonsko dovoljenega vpogleda v podatke, a takšne zahteve s strani vlade ni bilo,” je poudaril. Glede na to, da Ukom pogojuje plačevanje računov, ki temeljijo na podpisanih in veljavnih pogodbah z agencijo z izpolnjevanjem zahtev po dostavi podatkov in poslovnih listin, je dejal, da je nadzorni svet že na seji 4. novembra sprejel sklep, naj se za posredovanje želene dokumentacije, lastnik obrne neposredno na direktorja družbe, so poročale Primorske novice. “Ne drži torej, da naj bi NS STA sklenil, da naj se z zahtevo po posredovanju podatkov na direktorja STA obrne Ukom,” je poudaril Terčelj in dodal, da o takšnem statusu Ukoma nista bila nikoli po uveljaviti zakona obveščena niti vodstvo niti nadzorni svet. Tu je treba še enkrat poudariti, da sklep temelji na določilu zakona o STA, po katerem pravice družbenika izvaja vlada. V pogodbi med Ukomom in STA pa je zapisano, da vlado v tem primeru zastopa Ukom, ki STA tudi plačuje, torej ni nobene razlike, le zahtevo pošlje Ukom ali pa vlada.

Resno se sprašujem o opravilni in kazenski odgovornosti direktorja STA, ki z Ukomom podpiše pogodbo za okoli 2 milijona, danes pa ne ve, kaj ima Ukom z STA – v pogodbi  namreč piše, da je predstavnik ustanovitelja. In to bi moral vedeti tudi predsednik NS, če opravlja svojo delo,” je zapisal Urbanija. Ukom pa je poleg tega v izjavi za javnost še zapisal: “Ker direktor STA ne posreduje želenih podatkov, bi Ukom od pogodbe lahko odstopil, a je v želji po konstruktivni rešitvi problema zgolj zavrnil izplačilo tekočega računa.” V vladnem uradu za komuniciranje so v sporočilu za javnost tudi navedli, da je ustanovitelj skladno z zakonom o Slovenski tiskovni agenciji dolžan “zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega Poslovnega načrta STA”.

Član nadzornega sveta in pravnik Cerjak: Ukom ima pravico zahtevati v imenu države
Terčelj naj bi govoril v imenu celotnega Nadzornega sveta, a je očitno lagal,” je zapisal Urbanija. Z ločeno izjavo se je namreč odzval tudi član nadzornega sveta STA Radovan Cerjak, ki je izjavo Terčelja označil za solistično akcijo, saj da nadzorni svet ni razpravljal o ustavitvi tekočega financiranja STA. Po njegovem mnenju se bo zaplet čim prej rešil zgolj na način, da direktor STA Bojan Veselinovič, namesto da išče podporo za svoje ravnanje pri delu politike, nemudoma dostavi lastniku vse zahtevane dokumente. Glede Terškove izjave je dejal: “Izjave Terška vsebinsko sicer ne poznam, lahko pa vam povem, da je v pravu vedno tako, da lahko pride do različnih interpretacij pravne norme, različni pravniki lahko pravno vprašanje, ki se pojavi, tolmačijo različno.” Cerjak je še poudaril poudaril, da je zanj stvar sicer popolnoma nesporna. “Če pogledamo zakon o STA, piše, da je ustanovitelj oziroma lastnik Slovenske tiskovne agencije država, ki pa svoje pravice izvaja preko vlade. Zadeva je precej nedvoumna in tu po mojem mnenju ne more biti nekega spora. Vlada, v tem primeru pa Ukom ima pravico vse te stvari zahtevati v imenu lastnika oziroma države. Ukom je tisti, ki plačuje STA, vsa plačila grejo preko Ukoma in čudno bi bilo, da nekdo lahko plača neko stvar, ne sme pa vedeti podrobnosti. Moram pa povedati, da je to, kar se sedaj piše v dominantnih medijih izjemno nekorektno napisano. V tem primeru ne gre za noben pritisk s strani države, ampak gre zgolj za to, da se omogoči lastniku pravico do informiranja oziroma obveščenosti, ki jo določa Zakon o gospodarskih družbah,” je pojasnil pravnik in član Nadzornega sveta STA. 512. člen Zakona o gospodarskih družbah nalaga upravi ali pa v tem primeru direktorju, da izroči lastniku podatke. V primeru, da direktor tega ne želi,  pa zakon napotuje, da o tej končni odločitvi odloča družbenik. In edini družbenik je v tem primeru država.

Zakon o gospodarskih družbah

Cerjak je nadalje še pojasnil, da je na prvi seji nadzornega sveta v začetku novembra, direktor STA Bojan Veselinovič ob zahtevi predaje podatkov izpostavil problem, da naj bi šlo za občutljive osebne podatke in za podatke, ki vsebujejo neko poslovno tajnost. Lahko pa navedem en primer, je dejal Cerjak:  “Ukom je zahteval podatke o številu zaposlenih, želel je poimenski seznam zaposlenih in višino plač, ki jih zaposleni prejemajo. Ukom je zahteval tudi pogodbe tistih, ki so tam zaposleni na podlagi pogodb. Država prispeva večji del za vse te plače in bilo bi zelo nenavadno, da ne bi smela vedeti, komu sploh plačuje in v kakšni višini. To ni skregano le z zakonodajo ampak tudi z zdravo pametjo. Zakon o gospodarskih družbah omogoča lastniku, da pride do določenih podatkov in da mu jih uprava mora predat. Tega se sedaj tudi Veselinovič zaveda, zato je uganka, zakaj svoje dolžnosti ne izpolni. Če bi podatke zapakiral in jih naslovil na vlado, bi bila zadeva rešena v trenutku,” je opozoril Cerjak. Za STA nastajajo hude posledice zaradi vsega tega zavlačevanja. Povsem normalno je, če se leta in leta ni vedelo, kako se je poslovalo z denarjem, da se to končno preveri. Tudi če pogledamo primer RTV-ja, ki je statusno sicer drugače urejena, vendar pa je treba vseeno omeniti, da so tam vsi podatki javni. Če se pokliče in vpraša, kakšno plačo ima čistilka ali pa direktor, so podatki javno dostopni-kar je za javni servis, ki se financira iz davkoplačevalskega denarja dokaj logično.

Zakon o STA

V pogodbi, ki jo je direktor STA Bojan Veselinovič podpisal z nekdanjo direktorico Ukoma Kristino Plavšak Krajnc o opravljanju javne službe v letu 2020, je Ukom opredeljen kot predstavnik ustanovitelja agencije, so navedli na Ukomu.

Ista pogodba tudi določa, da mora STA kot izvajalec, predstavniku ustanovitelja na njegovo izrecno zahtevo nemudoma posredovati vso dokumentacijo o izvajanju javne službe (finančno, pravno in vsebinsko). Tudi sicer pa mora z njim sodelovati in se odzivati na njegove zahteve po dokumentaciji in pojasnilih.

Ukom navaja še en člen pogodbe, ki določa, da lahko predstavnik ustanovitelja v primeru, da izvajalec tudi po pisnem pozivu ne sodeluje oz. molči, ustavi plačevanje po tej pogodbi ali celo od pogodbe odstopi s pisno izjavo brez odpovednega roka. V tem primeru pa lahko tudi zahteva vrnitev že izplačanih sredstev po tej pogodbi s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev dalje.

Ukom je kot predstavnik ustanovitelja pred podpisom nove pogodbe dolžan ugotoviti, kaj pomeni zakonska dikcija primerno financiranje, so še pojasnili na Ukomu. V želji, da bi se zagotovilo primerno financiranje in pravočasno sklenilo novo pogodbo, je Ukom na Veselinoviča in nadzorni svet STA že oktobra naslovil dopis z zahtevo po poslovni dokumentaciji. Veselinoviču so že 3. novembra uradno zavrnili izplačilo računa, ki ga je posredoval na podlagi sklenjene pogodbe, saj je evidentno kršil 6. člen pogodbe, ki mu nalaga dolžnost, da ‘predstavniku ustanovitelja’ izroči celotno dokumentacijo. Ob tem pa je Ukom še opozoril na velikansko škodo, ki jo podjetju STA s prikrivanjem informacij in kršenjem pogodbe povzroča Veselinovič.

Sara Bertoncelj