Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar pravi, da se epidemiološka situacija v državi ponovno giba v smer, kamor si ne želimo. Vzroka za večje število okužb ne vidi v šolah ali odprtih terasah v določenih regijah, ampak v večji pojavnosti angleške različice virusa. Ponovno se tako pojavljajo naraščajoči pritiski na bolnišnice, saj se je število covid-19 pacientov ponovno pričelo povečevati. Kot edini izhod iz krize zaradi epidemije vidi v cepljenju, medtem pa še obrazloži, da se bo cepljenje z AstroZeneco nadaljevalo, saj se je izkazalo za varno.
Vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar je na današnji novinarski konferenci o covidu-19 opozorila, da se število okužb z novim koronavirusom znova povečuje v skupinah ljudi, ki v večji meri potrebujejo bolnišnično zdravljenje, gre za starejše od 55 let, medtem ko je v populaciji starejših, kjer je že veliko precepljenih, število novih okužb nizko.
Ponovno tudi naraščajo pritiski covid-19 bolnikov na bolnišnic, kar lahko vodi v zmanjšan obseg drugih zdravstvenih dejavnosti. “Trend zmanjševanja števila oddelkov za covid-19 bolnike se bo tako zmanjševal, zato se bo seveda spet zmanjševal tudi obseg drugih zdravstvenih dejavnosti, problem ponovno postajajo vdori v tako imenovane bele cone,” je pojasnila. Posledično tako ne bodo mogli v taki meri sproščati redne programe oziroma nenujne zdravstvene storitve.
Vzroka za slabšanje epidemiološke situacije v državi ne vidi v odpiranju šol in območnem odpiranju gostinskih teras, saj se podatki za šole niso kaj bistveno poslabšali, prav tako ne stanje v regijah z odprtimi terasami. Po njenem mnenju je najverjetneje vzrok v večji pojavnosti novih različic koronavirusa v državi, zlasti bolj kužne angleške različice. Opozorila je, da se v tem trenutku na oddelkih za intenzivno terapijo povečuje število oseb, ki se vračajo iz držav nekdanje Jugoslavije, kjer so bili na obiskih pri svojcih. Zato vse, ki se vračajo z obiskov iz tujine, poziva, naj bodo previdni tudi na obiskih ter naj po vrnitvi upoštevajo vse preventivne ukrepe in se gredo ob najmanjšem sumu na okužbo tudi testirati.
Evropska agencija za zdravila je potrdila, da je cepivo AstraZeneca varno
Pri premagovanju epidemije nam bo najbolj pomagalo cepljenje, kot poudarja Logarjeva pa je na srečo Evropska agencija za zdravila potrdila, kar so strokovnjaki že predvidevali, da je cepivo AstraZeneca varno, da tveganje za nastanek krvnih strdkov ni večje kot sicer v splošni populaciji. “Zato se cepljenje z AstroZeneco nadaljuje, seveda pa je potrebno vse morebitne stranske učinke spremljati in ob pojavu hujših stranskih učinkov kontaktirati svojega osebnega zdravnika,” je še obrazložila Logarjeva. Posebno je potrebno biti pozoren na pojav morebitnega težjega dihanja, bolečin v prsih, modric, krvavitev, bolečin v nogah, ki otekajo.
Kot v nadaljevanju poudarja, velike precepljenosti ne moremo doseči naenkrat, pomembno pa je da sledimo načrtu in da poskušamo doseči precepljenost rizičnih skupin, ki najpogosteje potrebujejo bolnišnično oskrbo. “Na ta način bomo lahko tudi dosegli, da lahko skupine, ki nimajo rizika za težji potek bolezni, čim prej lahko začnejo z normalnim življenjem, da se bodo lahko tudi čim prej začeli sproščati ukrepi ob ugodnejši epidemiološki situaciji,” je na koncu pojasnila.
Zaradi dogoskov v javnosti je vse več nelagodja med tistimi, ki so vabljeni na cepljenje
Primarij Simona Repar Bornšek iz zdravstvenega doma Ljubljana pravi, da zdravniki opažajo vedno več nelagodja pri vabljenih na cepljenje, saj se zaradi vseh dogodkov v javnosti in medijih med ljudi vnaša dvom v varnost cepiv. “Trenutno je cepljenje naša edina izhodna strategija. Ponavadi se cepimo pred sezono, preventivno, tokrat pa se prvič cepimo, ko je virus tako široko prisoten, zato ima cepljenje še toliko pomembnejšo vlogo,” je podobno kot Logarjeva poudarila tudi sama. Pojasnjuje da so najpogostejši stranski učinki znani in primerljivi s cepljenjem z drugimi cepivi. “Cepljenje je invazivni postopek, veliko pacientov je strah že samega vboda, že zato lahko nekateri “padejo skupaj”.”
Po cepljenju lahko pacienti najpogosteje pričakujejo še bolečino ali oteklino na mestu vboda. Imunski sistem se lahko odzove že na vbod, ne vedno na samo vsebino cepiva. Mlajši, z boljšim imunskim sistemom, imajo zato lahko še močnejšo reakcijo kot starejši. “Ti učinki so znani, zato nanje lahko opozorimo. Po cepljenju se lahko razvije tudi t.i. “mini bolezen”, s simptomi, podobnimi lažji bolezni: vročina, glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah. Vse to so pogosti stranski učinki, ki pa po kakšnem dnevu izzvenijo,” je še dodala. Ljudi s tem namenom opozarjajo, naj bodo pozorni na stranske učinke in naj izbrane osebne zdravnike obveščajo o morebitnih hujših stranskih učinkih, tudi zato, ker si želimo pridobiti podatke o stranskih učinkih.
Podatke o stranskih učinkih Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke in NIJZ vnašata v elektronski register cepljenih oseb, tam se analizirajo, morebitne hujše dogodke se dodatno preveri, ali so povezani s cepljenjem. “Nekateri dogodki namreč samo slučajno sovpadajo s cepljenjem, vseh dogodkov ne moremo povezati s cepljenjem, a smo nanje pozorni, ravno s tem namenom, da podobno kot dogodke, povezane s cepljenjem z AstraZeneca lahko raziščemo,” je pojasnila postopek preverjanja stranskih učinkov Repar Bornškova.
Sara Rančigaj