fbpx

[Dokazi] Lažne novice na POP TV in RTV! Ti dokumenti dokazujejo, da nov gradbeni zakon ni “darilo” za poslanca DeSUS-a

Poslanec DeSUS Branko Simonovič (Foto: STA)

Zadnje dni so predvsem na POP TV v oddaji 24 ur 12. novembra in spletnega portala 24ur.com ter TV Slovenija poročali, da naj bi se gradbeni zakon pisal zaradi poslanca. “Bo lahko poslanec Branko Simonovič ob spremembah gradbenega zakona legaliziral svojo vrtno lopo, ki je postala bivalni objekt? Je res spremembe zakona napisala odvetniška družba iste stranke kot Simonovič? Je nov gradbeni zakon darilo za poslanca DeSUS-a, ki poskuša legalizirati objekt?” so se vrstili naslovi člankov. Na ministrstvu za okolje in prostor odločno zavračajo te navedbe. Demantirajo navedbo, da naj bi gradbeni zakon pisala odvetniška družba Neffat in zavračajo povezovanje reorganizacije ministrstva s pisanjem zakona in za to prilagajo dokaze.

Gradbeni zakon in zakon o urejanju prostora so namreč pisali zaposleni, ki so bili imenovani v delovni skupini ministrstva za okolje in prostor. Odvetniška družba Neffat ni pisala niti gradbenega zakona niti zakona o urejanju prostora. Odvetniška družba Neffat je dobila plačilo za pravno svetovanje navedenih zakonov in ne za pisanje zakonov, kar je razvidno iz 2. člena sklenjene pogodbe. Torej  Neffat ni pisala niti GZ niti ZUREP, temveč zgolj zagotavljala pravno podporo. Zakona so pisali zaposleni, ki so bili imenovani v obe delovni skupini MOP.

 

Legalizacije črnih gradenj je predlagal ZAPS. Iz dopisa ZAPS izhaja, da so predlagali drseči dvajsetletni rok.

Datum legalizacije črne gradnje je bil določen na podlagi pripomb, ki jih je ministrstvo za okolje (MOP) prejelo v času priprave predpisa. To dokazujemo tudi s sporočilom Zbornice za arhitekturo in prostor (ZAPS), v katerem predlagajo drseči dvajsetletni rokkar zanika neresnično trditevda ZAPS ni podal predloga premika datuma ter da je MOP to določbo vpisal v zakon zaradi poslanca. 

V Zbornici za arhitekturo in prostor so namreč zavrnili navedbo, da so podali pobudo za premik mejnega datuma glede možnosti izdaje zahteve za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja. V nadaljevanju povzemamo njihov predlog z dne 9. maja 2020, ki so ga podali ministrstvu za okolje in prostor. Iz njihove pobude (odebeljeno) izhaja, da so predlagali drseč dvajsetletni rok, kar bi dejansko spodbudilo investitorje k črnograditeljstvu:

 

117. člen (objekti daljšega obstoja)

(1) Za objekt ali del objekta, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja v najmanj 20 letih pred oddajo zahtevka (pred 1. 1. 1998 – črtano) in od tega datuma obstaja v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu in je, če gre za stavbo, evidentiran v katastru stavb, ali če gre za objekt gospodarske javne infrastrukture, v katastru gospodarske javne infrastrukture, se lahko na zahtevo investitorja, lastnika ali imetnika stavbne pravice izda dovoljenje za objekt daljšega obstoja.

Predlog zbornice na osnutek 117. člena ni edini
Dodajamo še, da predlog zbornice na osnutek 117. člena, v katerem se datum za objekte, ki se lahko legalizirajo kot objekti daljšega obstoja, iz 1998 spremeni, ni edini. MOP je poleg predloga arhitekturne zbornice prejel še druge predloge. Kot je razvidno iz priložene primerjalne tabele, so spremembo letnice v 2003, 2004 in letnico 2005 predlagala različna združenja, občine in tudi več kot 200 združenih zasebnih podjetij.

Anita Gužvič