Glede na to, da število pripadnikov Slovenske vojske še naprej pada, glede na to, da nimamo zadostnega števila pripadnikov ne stalne sestave, ne pogodbene rezerve, ne prostovoljne rezerve, v SDS menijo, da je treba vsaj za srednjeročno obdobje zopet uvesti obvezno služenje vojaškega roka.
Poslanke in poslanci so danes opravili prvo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški dolžnosti, ki smo ga pripravili v poslanski skupini SDS in ki predvideva ponovno uvedbo naborništva v obliki služenja 6-mesečnega vojaškega roka. Glasovanje o predlogu bo sledilo danes.
Predlog zakona je v imenu SDS predstavil poslanec Žan Mahnič. Uvodoma je spomnil, da je odločitvi Slovenije, ki je bila sprejeta na podlagi izida referenduma, da se vključi v najmočnejše vojaško zavezništvo v zgodovini človeštva, to je v Zvezo Nato, sledila prilagoditev organiziranosti Slovenske vojske na način, da se opusti naborništvo in uvede profesionalno vojsko. Takrat se je na podlagi analiz in potreb glede na geostrateško vlogo Republike Slovenije podalo mnenje, da je za Slovenijo primerno, da ima 8 tisoč pripadnikov stalne sestave, 2 tisoč pripadnikov pogodbene rezervne sestave in 15 tisoč pripadnikov prostovoljne rezerve. Kasneje, v času druge vlade Janeza Janše, je bil sprejet dokument “Doktrina o vojaški strateški rezervi”, ki je predvideval uvedbo strateške rezerve, ki pa naj bi štela do 25 tisoč pripadnikov.
In kje smo danes?
Od teh 25 tisoč jih imamo natanko nič, od 2 tisoč pogodbene rezerve jih imamo okoli 800, od 8 tisoč pripadnikov stalne sestave pa smo danes na številki približno 6.300. Največja številka, ki smo jo dosegli, je bila okrog 7.600. Samo deset let je bilo potrebnih, da imamo praktično za eno brigado manj pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, kot bi jih morali imeti, je opozoril poslanec Mahnič.
“Glede na to, da trend še naprej pada, glede na to, da nimamo zadostnega števila pripadnic in pripadnikov ne stalne sestave, ne pogodbene rezerve, ne prostovoljne rezerve, v SDS menimo, da je treba vsaj za neko srednjeročno obdobje zopet uvesti obvezno služenje vojaškega roka oziroma naborništvo. To naborništvo bi trajalo šest mesecev in predlagamo, da se zadeva uvede na način, da se ponovno aktivira zakon o vojaški dolžnosti,” je pojasnil poslanec SDS.
Kapacitete za služenje že obstajajo
Trenutno imamo v Sloveniji štiri vojašnice, ki so primerne za to, da bi lahko državljanke in državljani služili vojaški rok, in sicer v Bohinjski Beli, Vipavi, Postojni in Novem mestu. Trenutne kapacitete, kar se tiče Bohinjske Bele, so okrog 140 pripadnikov, v Vipavi tudi 140 pripadnikov, v Postojni okoli 280 pripadnikov in v Novem mestu 130 pripadnikov. “V tem trenutku imamo kapacitet za 600 nabornikov, z možnostjo dodatnega vlaganja pa bi lahko prišli na številko 1.280,” je dejal poslanec Mahnič.
Glede stroškov uvedbe naborništva so se v javnosti pojavile napačne informacije, da bi vse skupaj stalo 300 milijonov evrov. “Skupni stroški, in to so dokumenti Ministrstva za obrambo, so naslednji: kar se tiče stroškov logistične zagotovitve 10,3 milijonov in stroški na kadrovskem področju 23,2 milijonov, kar skupaj znese dobrih 33 milijonov evrov,” je pojasnil poslanec SDS.
“Ponovna uvedba vojaške dolžnosti je zapisana tudi v koalicijski pogodbi. Res pa je, da je bil predlog zakona vložen, še preden je odstopila vlada Marjana Šarca. Določene zadeve se zagotovo še da popraviti in uskladiti, da lahko potem pridemo do izboljšanega predloga,” je zaključil poslanec Mahnič.
Rok Krajnc